Hana Stupica je nagrajena za svojo prvo slikanico, ilustracije ukrajinske pravljice Rokavička, izšla je pri založbi Mladinska knjiga. V utemeljitvi nagrade preberemo, da je "ustvarjena v maniri, ki ima v slovenski otroški ilustraciji močno tradicijo, izraža ilustratorsko zrelost in izrazit napor upodobiti atmosfero ukrajinske zime 19. stoletja ter impresije ruralne pojavnosti tedanjega časa, ki ga avtorica spretno in dosledno tke z dognanim nizanjem barvnih tekstur. V svoji prvi slikanici se je Stupica upodabljanja, večinoma živalskih likov, lotila "premišljeno in raziskovalno"."

Nagrada za drzno ilustracijo
Matija Medved je s plaketo nagrajen za ilustracije pravljice Zmaj v banji, ki je bila objavljena v časopisu Tribuna. Žirijo je navdušil ilustratorjev "pogum", saj se je s suho barvico lotil velikega formata. "Ilustracije Zmaj v banji so prepričljiv eksperiment, katerega kakovost potrjujejo smiselna izbira omejenega kolorita, repetitivno nizanje elementov, občutek za detajle in učinkovita uporaba velikostnih razmerij," piše v utemeljitvi. Žirija je Medveda izpostavila "kot posebej kakovostnega in drznega risarja".

Dinamičen dialog med realnostjo in domišljijo
Maja Kastelic je nagrajena za ilustracije v knjigi Deček in hiša, ki je pri Mladinski knjigi v pripravi za leto 2015. Po presoji žirije je Kastelčeva ena redkih med slovenskimi ilustratorji z izjemnim občutkom za prostor, ki bralca popelje v iluzijo realnega. "Igra svetlobe in sence s stiliziranim likom otroka ustvarja dramatični dialog med realnim in domišljijskim svetom," piše v utemeljitvi.

Priznanje Hinka Smrekarja za leto 2014 sta prejeli Ana Zavadlav in Ana Maraž. Zavadlavova je oživila like v knjigi Dima Zupana Tinček in tri zlate ribice (založba Miš), Maraževa pa je "učinkovit minimalističen pristop k risbi za najmlajše" pokazala s samostojnimi ilustracijami Kosmatuhi - Lisica, Miš, Krt ali Medved. Posebne pohvale žirije sta bila deležna ilustratorja Luka Seme in Matej Stupica za naslovnice sobotne priloge časopisa Dnevnik, Objektiv.

Ciuhovo prepletanje besed in likovnega sveta
Še pred podelitvijo je bil znan dobitnik letošnjega priznanja za življenjsko delo. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Marija Skočir, je za Jožeta Ciuho nadvse pomembno prepletanje besedne in likovne umetnosti, za uresničitev tega prepleta pa je našel veliko načinov. V drugi polovici 50. let preteklega stoletja so ga še posebej privlačile pravljice. Tudi poezija za otroke ali pripovedke, uganke in pravljice v verzih sodijo v središče njegove ilustracije, pomembne pa so tudi njegove ilustracije mladinske klasike.

Najboljše ilustracije zadnjih dveh let
Pregled slovenske ilustracije prikaže najboljše ustvarjalne dosežke na področju ilustracije in ustvarjalcem omogoča primerjalni pogled na lastno produkcijo. Bienale je prvič potekal leta 1993 kot rezultat vse večjega samozavedanja ilustratorjev, ki so se v tistem času organizirali v sekcijo znotraj društva likovnih umetnikov in podali pobudo za ustanovitev galerijske predstavitve dveletne ilustratorske produkcije.
Med najstarejšo in najmlajšo udeleženko kar 66 let razlike
V dvajsetih letih so se umetniške generacije menjavale in tedanji mlajši so danes že predstavniki srednje ali celo pozne srednje generacije. Kot zanimivost ob bienalu navajajo, da letošnjo najstarejšo udeleženko bienala – slikarka Ančka Gošnik Godec, rojena leta 1927, se prireditve udeležuje vse od njene ustanovitve – od najmlajše izbrane ilustratorke loči natanko 66 let.

Sicer pa so se ob delih že poznanih umetnikov ilustracije ves čas uveljavljali tudi mlajši avtorji, ki so vsak po svoje vnašali nove likovne rešitve, drugačne avtorske poetike, prenavljali slikarske tehnike, uvajali elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Preplet novih izraznih možnosti izhaja zlasti iz tega, da se številni ustvarjalci ne ukvarjajo izključno z ilustracijo, marveč se uspešno gibljejo med različnimi umetniškimi izkušnjami, ki se hote ali nehote med seboj nadgrajujejo, dopolnjujejo in oplajajo.

Ilustracije 54 avtorjev in Jožeta Ciuhe
Do sredine februarja prihodnjega leta bodo tako na ogled ilustracije 54 avtorjev, ki jih je žirija v sestavi Petja Grafenauer (predsednica), Jelka Godec Schmidt, Jernej Stritar, Andreja Čeligoj in Nina Pirnat Spahić izbrala izmed 146 prijavljenih ilustratorskih projektov.
Ob teh bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled še izbor najlepših ilustracij Jožeta Ciuhe, letošnjega prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Jože Ciuha je ilustriral že v študijskih in partizanskih letih, resneje pa se je ilustraciji posvetil na začetku petdesetih let in kmalu prejel prvo Levstikovo nagrado za slikanico Cekin Jovana Jovanovića - Zmaja (1954). V zrelejših letih se je rad posvečal tudi literaturi za odrasle, zanimala ga je predvsem oprema pesniških zbirk avtorjev, kot so Josip Murn, Oton Župančič, Jože Šmit, Kajetan Kovič, Srečko Kosovel … Kot je zapisala Marija Skočir v obrazložitvi nagrade, Ciuhova risba s poezijo navezuje sijajen dialog prav zato, ker v sebi nosi veliko lirike in izpovedi tako v likovni formi kot izčiščeni potezi.