V muzeju Templo Mayor v mehiški prestolnici je v petek vrata odprla prva razstava, posvečena božanstvu Xochipilli, azteškemu zavetniku petja plesa, plodnosti, poezije in jutranjega sonca.

Xochipilliju - njegovo ime je sestavljenka iz besed xochitl ("cvet") in pilli ("princ" ali "otrok") v jeziku nahuatl - Azteki niso žrtvovali utripajočih človeških src, pač pa "samo" prepelice. Prav tako mu niso posvečali programov borilnih veščin, pač pa glasbene festivale in poezijo.

Najdbe iz sedemdesetih
Po besedah direktorice muzeja Patricie Ledesma skušajo z razstavo pokazati še drugo plat božanstev, ki so jih častili prebivalci azteškega imperija. "Hoteli smo pokazati, da se predkolumbijska ljudstva niso ukvarjala samo z vojno in krvavimi rečmi, pač pa tudi z umetnostjo." V večini vitrin so eksponati, ki so jih leta 1978 izkopali v majhnem svetišču na robu orjaškega kompleksa Templo Mayor v Ciudadu de Mexicu.

Rdeča ni barva krvi, pač pa vzhajajočega sonca
Morda najbolj neobičajni predmeti na razstavi so miniaturne makete inštrumentov, izklesane iz kamna - ropotulje, bobni, piščali in flavte; večina je prepojena z rdečim barvilom. Prav rdečo barvo so namreč Azteki povezovali s prvimi žarki jutranjega sonca.

Del razstave so tudi pesmi, napisane v čast "cvetličnega princa"; na papir so jih zapisali in tako za poznejše generacije ohranili avtorji kronik, ki so s španskimi osvajalci v novi svet prihajali po letu 1521. "Osvetliti skušamo manj znano plat ljudi, ki so kategorizirani kot bojevniki, a so se znali tudi neverjetno prefinjeno izražati."

Božanstvo na "tripu"?
Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da tipičen Xochipillijev kip - po navadi ga vidimo v sedeči drži - ponazarja osebo v primežu enteogene ekstaze (enteogen je kemična substanca, uporabljena v verskem, šamanskem ali duhovnem kontekstu). To sklepajo po njegovi drži, izrazu na obrazu in zelo jasnih spremljajočih upodobitvah halucinogenih rastlin, ki so jih uporabljali pri verskih ritualih.