Kolodvorska ulica je bila nekoč ena najbolj znanih gostilniških ulic, na kateri so se zadrževali izseljenci in drugi popotniki. Zaradi bližine železniške postaje so na njej uredili številne izseljenske pisarne in potovalne agencije, ki so Slovencem in drugim urejale potovanja v obe Ameriki, Avstralijo in Azijo. Foto: Železniški muzej/Slovanska knjižnica
Kolodvorska ulica je bila nekoč ena najbolj znanih gostilniških ulic, na kateri so se zadrževali izseljenci in drugi popotniki. Zaradi bližine železniške postaje so na njej uredili številne izseljenske pisarne in potovalne agencije, ki so Slovencem in drugim urejale potovanja v obe Ameriki, Avstralijo in Azijo. Foto: Železniški muzej/Slovanska knjižnica
15. oktobra 1923 so v palači Ljubljanski dvor odprli Ljubljanski dvor, današnji Kinodvor. Načrte za kinodvorano s 510 sedeži je izrisal arhitekt Josip Costaperaria, gradnja pa je bila najbolj velikopotezno zastavljen arhitekturni projekt tedanjega časa. Foto: Zgodovinski arhiv Ljubljana (Fototeka)

Razstava v preddverju Slovanske knjižnice bo predstavila nekdanjo podobo, utrip in kulturno dediščino ljubljanske Kolodvorske ulice s številnimi zgradbami. Predstavljen bo živahen utrip ulice, ki se imenuje po bližnjem kolodvoru in je v svoji zgodovini s številnimi gostišči sprejemala popotnike in odhajajoče Slovence, posebno pozornost pa posveti tudi zgodovini ljubljanskega kina Kinodvor, ki v oktobru praznuje 90. obletnico nastanka.

Srečevališče izseljencev in popotnikov
Kolodvorska ulica je bila nekoč ena najbolj znanih gostilniških ulic, na kateri so se zadrževali izseljenci in drugi popotniki. Zaradi bližine železniške postaje so na njej uredili številne izseljenske pisarne in potovalne agencije, ki so Slovencem in drugim urejale potovanja v obe Ameriki, Avstralijo in Azijo. Agenti izseljenskih pisarn so nagovarjali ljudi k potovanju z določeno družbo in nakupu vozovnic pri primernem zastopniku. Hodili so po deželi in vabili na potovanja po izbranih poteh, po pošti pošiljali letake, pisma, zemljevide in razglednice iz tujine. Takšno nagovarjanje je bilo po zakonu iz 1897 sicer prepovedano, a so zakon redno kršili.
Izseljenci so se zbirali pri Starem Tišlerju, omeniti pa velja tudi gostilno pri Bitencu ali Zur Vereinigung, poznejši Hotel Štrukelj. Vanjo je menda zahajal tudi Prešeren, svoje omizje v njej je imel tudi Maks Pleteršnik, ki je tam s sodelavci sestavljal slovensko-nemški slovar. Pozneje so odprli tudi Gasthaus Zum Mohren, poznejši hotel Južni kolodvor, ki ga je leta 1911 kupil Fran Miklič in zgradil svoj hotel Metropol.
90 let kinodvorane
15. oktobra 1923 so v palači Ljubljanski dvor odprli Ljubljanski dvor, današnji Kinodvor. Načrte za kinodvorano s 510 sedeži je izrisal arhitekt Josip Costaperaria, gradnja pa je bila najbolj velikopotezno zastavljen arhitekturni projekt tedanjega časa. Predvajanja so začeli z novim Ernemannovim projektorjem Kinematik, tedaj najmodernejšim filmskim aparatom. Projekcije je glasbeno spremljal orkester šestih godbenikov pod vodstvom kapelnika. Kinematograf je veljal za največjega in najlepšega na Balkanu. Leta 1924 je kino najel Peter Šumi in Ljubljanski dvor je postal premierni elitni kinematograf.
Urbanistične spremembe ulice
Leta 1957 so ulico preimenovali v Ulico Moša Pijade, prvotno ime pa je spet dobila leta 1992. Po letu 1957 so bili izvedeni tudi pomembni urbanistični premiki – zožili so ulični gabarit in razdrobili gradbene linije. Izstopali so zlasti štirje projekti: gradnja poslopja Tekstila po načrtu arhitekta Brnčiča 1962, gradnja RTV-hiše, pokojninskega zavoda in dolgotrajno oklevanje glede gradnje Mesarskega mostu po ideji arhitekta Plečnika, ki je dobila epilog šele v današnjem času.
Z razstavo, ki sta jo pripravila Gašper Hudolin in Matjaž Bizjak, želi Slovanska knjižnica, ki deluje kot Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, iz svojih gradiv predstaviti nekdanjo podobo in kulturno dediščino ljubljanskih ulic in trgov, so sporočili iz Mestne knjižnice Ljubljana, v okviru katere deluje Slovanska knjižnica.