Naslov razstave Neskončna igra je večplasten in med drugim nakazuje na neskončno zgodovino gledališča, ki se vije kot spirala. Foto: Saša Strnad/Šentjakobsko gledališče
Naslov razstave Neskončna igra je večplasten in med drugim nakazuje na neskončno zgodovino gledališča, ki se vije kot spirala. Foto: Saša Strnad/Šentjakobsko gledališče
Šentjakobsko gledališče
S tako dolgim delovanjem se Šentjakobsko gledališče uvršča med najstarejša ljubiteljska repertoarna gledališča v Sloveniji in Evropi. Foto: Šentjakobsko gledališče
Šentjakobsko gledališče/Neskončna igra
Direktor Slovenskega gledališkega muzeja Ivo Svetina je pred odprtjem med drugim spomnil na novejšo zgodovino, ko so pred nekaj leti želeli gledališče preseliti iz hiše z veliko tradicijo, vendar je, kot je poudaril, 'k sreči prevladal razum'. Foto: Saša Strnad/Šentjakobsko gledališče

V gledališki arhiv se je zakopala članica gledališkega ansambla in arheologinja Katarina Glavan Batagelj, ki večplasten naslov med drugim pojasnjuje kot neskončno zgodovino gledališča, ki se "vije kot spirala".

Prva točka na tej spirali je pano Rojstvo, na katerem so predstavljeni začetki gledališča, ko je to še domovalo na Florjanski ulici. Ime gledališča izvira prav iz prvotne lokacije, saj se je območje Gornjega trga, kjer stoji cerkev sv. Jakoba, imenovalo Šentjakobski okraj, je pojasnila Glavan Batageljeva. Prve predstave gledališča si je med drugim ogledal tudi pesnik Srečko Kosovel, ki je leta 1925 po ogledu predstave Kralj na Betajnovi v časniku Jutro zapisal: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni."

Čas, ko se je gledališče zavilo v molk
Rast je naslov naslednjemu panoju, ki predstavlja dogajanje v gledališču, ki se je leta 1932 preselilo v današnje domovanje Mestni dom. Naslednji pano, kjer je predstavljeno gledališče v času druge svetovne vojne, "ko je moralo utihniti", je naslovljen Boleča tišina. To je bilo, kot je pojasnila avtorica razstave, edino obdobje, ko gledališče ni delovalo.

Okolje, kjer se pletejo prijateljstva
Pol služba, pol ljubezen pojasnjuje odnos igralske zasedbe do gledališča. "Igralci se tukaj srečujemo v prostem času, po službi. Čeprav so med nami velike generacijske razlike, so se stkale različne vezi in prijateljstva," še pravi Glavan Batageljeva.
Za celotno podobo razstave je poskrbel Mario Dragojević, ki si je želel, da bi postavitev spominjala na Krekov trg. Napise izrečenih besed oziroma stavkov igralcev si je zamislil kot nagovor obiskovalcem, ki bi jim tudi po ogledu razstave odzvanjali v ušesu.
V 90 letih uprizorili 559 premier
Prostori Slovenskega gledališkega muzeja so po besedah direktorja Iva Svetine skoraj premajhni za tako dolgo in bogato zgodovino Šentjakobskega gledališča. To je v 90 letih odigralo 559 premier, štiri jugoslovanske in 55 slovenskih praizvedb, vzgojilo pa je več kot 700 igralcev.