Portret Marije Bujalske, ki ga je leta 1824 naslikal Aleksej Egorov. Foto: EPA
Portret Marije Bujalske, ki ga je leta 1824 naslikal Aleksej Egorov. Foto: EPA
Obrazi Rusije
Na levi Portret Lenina in Stalina, ki ga je Vasili Zverev naslikal leta 1938, v sredini Portret Sergeja Kirova (1937-1938) in na desni strani še Portreta Klimenta Vorošilova in Semjona Budjonijeva umetnika Mikhaila Avilova. Foto: EPA
Obrazi Rusije
Portret igralca in režiserja Konstantina Stanislavskega, ki ga je leta 1933 naslikal Pjotr Williams. Foto: EPA

Postavitev obsega 200 podob osebnosti različnih generacij, poklicev in statusov, ki popeljejo po ruski zgodovini vse do 16. stoletja. Razstava, ki je na ogled v muzeju v dvorcu Mihajlovski v historičnem centru mesta, je nastala v sklopu prizadevanj ustanovitve nove ruske nacionalne portretne galerije.
Zaradi imena in dobro poznanih zgodbah za njimi pritegne obiskovalce zlasti tisti del razstave, ki je posvečen ruskim vladarjem od Ivana Groznega pa do zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in članov carske družine. Sklop spominja na slavno galerijo Romanov, ki je bila v Ermitažu urejena do zanje usodnega leta 1917. Sobane v drugem nadstropju predstavljajo uradne portrete carjev ter njihove alegorične upodobitve kot antične bogove in junake.
Slikarjem postane zanimivo tudi kmečko življenje
Tu je dvorana, namenjena portretom vojskovodij, večinoma herojem iz časa Napoleonovih vojn. Vendar čeprav so njihove zgodbe manj znane, če sploh, pa so zato lahko toliko bolj neposredni in iskreni portreti predstavnikov nižjih stanov. Za prvo upodobitev ruskega kmečkega življenja velja slika umetnika Aleksandra Višnjakova Kmečki ples iz poznih 60. let 18. stoletja. Razstavljeni so tudi portreti trgovcev, duhovnikov, intelektualcev, pisateljev, filozofov, skladateljev in drugih pomembnih osebnosti iz ruske zgodovine.

Obsežen sklop je namenjen sovjetski umetnosti, ki med drugim predstavlja delo Stalin umetnika Vasilija Svaroga in portret Sergeja Kirova, delo Vasilija Zvereva. Na razstavi so zastopani še umetniki Vladimir Borovikovski, Karl Brjulov, Aleksej Venetsianov, Ivan Kramskoj, Konstantin Makovski, Ilja Repin, Vasilij Surikov in drugi.
Portret prvega človeka v vesolju Jurija Gagarina pospremi obiskovalca v dvorano, ki je namenjena pomembnim osebnostim iz obdobja od 60. let do poznega 20. stoletja. V tej je tudi portret znamenitega skladatelja Dmitrija Šostakoviča.
Stalna galerija obrazov ruske zgodovine
Osnovo že več let načrtovane ruske nacionalne portretne galerije bi predstavljale zbirke treh velikih muzejev, poleg Ruskega muzeja v Sankt Peterburgu še Narodna galerija Tretjakov in Narodni zgodovinski muzej v Moskvi. Vsaka od muzejskih hiš se ponaša z zajetno zbirko portretov, ki variirajo v kakovosti. Pobudnik ideje o ustanovitvi narodne portretne galerije naj bi bil ruski umetnik in likovni kritik Aleksander Benois, ki vidi v Mihajlovski palači idealen prostor za postavitev obrazov ruske zgodovine.