Ustvarjalni zagon Jožeta Ciuhe ne popušča. Foto: MGLC
Ustvarjalni zagon Jožeta Ciuhe ne popušča. Foto: MGLC
Jože Ciuha velja za navdušenega risarja.

Ciuhove božanske, človeške in živalske figure, v simetrični kompoziciji razporejene po bleščečem, skoraj praznem ozadju so zaživele v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC). Podobe Jožeta Ciuhe niso spontan izraz čustev in misli; pri njihovem snovanju umetnik pogosto zajema snov iz zgodovine ter filozofskega in literarnega materiala. Ključne elemente svojih del - simetrično kompozicijo z dominantno stilizirano figuro v centru, frontalni videz, brezprostorje - je Ciuha povzel po bizantinski umetnosti.



Zrela ali nezrela sodobna družba?
Postavitev v MGLC-ju bo predstavila tisti izsek iz dela Jožeta Ciuhe, ki pripovedujejo o družbenih zablodah in izrazih nemoči, ki jih avtor doživlja kot raven zrelosti ali nezrelosti današnjega časa. Slike, akvareli in grafike bodo na ogled postavljeni do 19. februarja 2006, večina od tokrat predstavljenega gradiva pa bo povsem prvič predstavljena slovenski javnosti.

Jože Ciuha se je rodil leta 1924 v Trbovljah. Po diplomi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani - diplomiral je pri profesorju Slavku Pengovu, se je Ciuha izpopolnjeval na specialki za zidno slikarstvo. Navdih za svoja dela in ter novo slikarsko znanje je poiskal v tujih deželah; študijska potovanja so ga vodila v Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Rusijo, Makedonijo in druge dežele. Posebno Makedonija je močno zaznamovala njegovo delo. Tam se je namreč srečal z bizantinsko dediščino, ki ga je tako prevzela.

Po navdih v daljne dežele
Na prehodu 50. let v 60. je Jože Ciuha preučeval budistično umetnost in filozofijo na rangunski univerzi, obiskal pa je tudi Indijo, Pakistan, Indonezijo, Tajsko in Kambodžo. Znanje, iz katerega je črpal motive za svoje delo, je Ciuha dopolnil tudi s spoznavanjem indijanskih civilizacij Južne Amerike; študij je opravil kar v njihovi domovini.

Čeprav je Jože Ciuha že dopolnil 81 let, lahko od njega pričakujemo še nekaj novih del. Njegov delavnik naj bi namreč še vedno trajal kar 14 ur in tudi sam je zatrdil, da bo svoja najboljša dela šele naslikal. K temu naj bi mu pomagal tudi Pariz, saj slikar živi in dela razpet med dva svetova. Kako naj bi mu pomagal Pariz? Kar s svojim kozmopolitskim značajem. Ciuha je francosko prestolnico sicer opisal z besedami mesto vznemirljive napetosti.