Eno ključnih imen tega obdobja so bili pankerji Pankrti. Foto: Janez Bogataj/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Eno ključnih imen tega obdobja so bili pankerji Pankrti. Foto: Janez Bogataj/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Disko Študent, 4. 5. 1982. Foto: Janez Bogataj/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Prljavo kazalište, koncert Lublana je zaspana, 23. 11. 1979, Ljubljana. Foto: Janez Bogataj/Muzej novejše zgodovine Slovenije
Šumi, Ljubljana, november 1981. Foto: Janez Bogataj/Muzej novejše zgodovine Slovenije

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo danes ob 18.00 odprli razstavo koncertnih fotografij Janeza Bogataja z naslovom Že dolgo nismo videli in slišali ...

Črno-bele podobe, ki jih je Bogataj kot fotograf tednika Mladina ustvaril med letoma 1979 in 1987, večinoma na slovenskih koncertnih odrih in pod njimi odražajo vso pestrost takratnega koncertnega dogajanja, tako domačih kot tujih izvajalcev različnih zvrsti.

Razstavljene fotografije so del fotografskega fonda Janeza Bogataja, ki ga hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Razstava na ogled ponuja predvsem fotografije s pankovskih in rokovskih koncertov ter festivalov, ki jih je Bogataj obiskoval tako po službeni dolžnosti kot v prostem času.

Udarnim podobam pankrokovskih izvajalcev, kot so Pankrti, Buldožerji, Niet, Azra, Iron Maiden in Motörhead ter mnogih drugih bolj ali manj znanih nastopajočih na festivalih Novi rock (1981, 1983, 1984) in Rock Otočec (1983), se na razstavi pridružijo podobe glasbenikov povsem drugačnih žanrov.

Na Bogatajevih fotografijah so se znašli tudi obrazi, ki jih danes prepoznamo v popolnoma drugih vlogah in okoljih. Tako je v svoj objektiv med drugim ujel kantavtorico Matejo Koležnik, danes priznano režiserko, in pevca skupine Markus 5 Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je pozneje uveljavil v filmskem svetu.

Od reporterske k umetniški fotografiji
Janez Bogataj (1961) se je že kot osnovnošolec včlanil v fotoklub v Gorenji vasi, kjer je pod mentorstvom znanega fotografa Vlastje Simončiča vstopil v svet fotografije. Kmalu je dosegel prve uspehe na razstavah gorenjskih fotografov in na razstavah mladinske fotografije. Leta 1979 je njegove fotografije v tedniku Mladina, kjer je istega leta dobil redno zaposlitev, začel objavljati njegov drugi mentor, fotograf Tone Stojko.

Bogatajeve fotografije je bilo mogoče zaslediti tudi v drugih časopisih. Za sodelovanje na več kot 300 razstavah v nekdanji Jugoslaviji in drugih državah je prejel vrsto nagrad, že pri 20 letih je prejel nagrado zlata ptica. Leta 1988 je opustil fotoreportersko fotografijo in se v Parizu posvetil predvsem umetniški fotografiji, leta 1992 je bilo 40 fotografij uvrščenih v fotografsko zbirko v Bibliotheque Nationale. Tega leta je imel v ljubljanski Moderni galeriji večjo samostojno razstavo. Leta 2004 je objavil fotomonografijo Pastorala.

Od leta 2009 del njegovega fotografskega opusa, nastalega med letoma 1979 in 1991, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije. Večina je iz obdobja, ko je bil zaposlen pri Mladini, poseben sklop pa predstavlja 63 portretov slovenskih literatov, posnetih leta 1983.

Punk in Janez Bogataj
Punk in Janez Bogataj