Frančiškani so se - na begu pred Turki - v Novem mestu naselili leta 1472. Menihi so kmalu imeli pomembno vlogo pri izobraževanju domačinov, zlasti po letu 1746, ko je cesarica Marija Terezija v Novem mestu ustanovila gimnazijo, vodstvo in poučevanje mladine pa zaupala frančiškanom. Ti so jo vodili do leta 1870, ko so jo podržavili. Knjižnica, renesančni nagrobniki in cerkvena oprema pa v samostan obiskovalce privabljajo še danes. Foto: NUK
Frančiškani so se - na begu pred Turki - v Novem mestu naselili leta 1472. Menihi so kmalu imeli pomembno vlogo pri izobraževanju domačinov, zlasti po letu 1746, ko je cesarica Marija Terezija v Novem mestu ustanovila gimnazijo, vodstvo in poučevanje mladine pa zaupala frančiškanom. Ti so jo vodili do leta 1870, ko so jo podržavili. Knjižnica, renesančni nagrobniki in cerkvena oprema pa v samostan obiskovalce privabljajo še danes. Foto: NUK
Flores in colores: Barviti dokumenti kulturne dediščine 16. stoletja na Dolenjskem
Samostanska knjižnica je najstarejša knjižnica v Novem mestu in datira v konec 15. stoletja ter ima okoli 12.000 knjig. Foto: NUK

V Narodni in univerzitetni knjižnici so odprli razstavo Flores in colores, izbor knjig iz frančiškanskega samostana v Novem mestu. Na ogled bo več kot 30 najlepših in najpomembnejših tiskov iz 16. stoletja, med njimi ročno koloriran izvod renesančne farmakopeje.

Razstavo bo odprl ljubljanski župan Zoran Janković, slavnostni govornik pa bo predstojnik Inštituta za patristične študije, prevajalec in urednik, frančiškan Miran Špelič. V kulturnem programu bo nastopila Ljoba Jenče, ki bo zapela nekaj renesančnih pesmi.

V knjižnico prek spleta
Razstava s podnaslovom Barviti dokumenti kulturne dediščine 16. stoletja na Dolenjskem bo na ogled do 30. avgusta. Ročno koloriran edinstven izvod farmakopeje Hieronymusa Bocka Kreutterbuch iz leta 1572, restavriran v Arhivu RS pa bo na ogled tudi na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije - dLib, kjer si bo mogoče ogledati celotno digitalno kopijo obnovljene knjige.

Pisana zbirka gradiva frančiškanske knjižnice se je skozi stoletja povečevala in dopolnjevala, njeni začetki pa sovpadajo z ustanovitvijo samostana leta 1469. V prenovljeni knjižnici so danes na ogled medicinske knjige, slovarji, teološka in filozofska dela, ilustrirani potopisi in farmakopeje ter druga dela, ki so zaradi svoje tematike, zunanje podobe ali svoje provenience nedvomni pričevalci duhovne veličine tamkajšnjih prebivalcev takratnega časa.

"Herbarij" za domačo zbirko
Razstava seveda sovpada z letom, ko je Ljubljana nosilka častnega naziva Svetovna prestolnica knjige, pa tudi z lansko 800-letnico frančiškanskega reda in 540-letnico prihoda frančiškanov v Novo mesto. Ob razstavi je pri založbi Brat Frančišek izšla barvna znanstvena monografija Flores in colores, v kateri avtorica razstave Ines Jerele opisuje gradivo samostanske knjižnice, njen skrbnik pater Felicijan Pevec pa piše o njeni zgodovini.