Zbor izbrancev Rogerja M. Buergla - med njimi ni Slovencev. Foto: EPA
Zbor izbrancev Rogerja M. Buergla - med njimi ni Slovencev. Foto: EPA
Chruchill Madikida: Status
Documenta 12: instalacija iz iPodov
Documenta 12 obravnava predvsem vprašanje modernosti. Foto: EPA
Aue-Pavillion - začasna pridobitev documente, ki pomaga reševati težave s pomanjkanjem razstavnega prostora. Foto: Klaus Frahm/documenta
Juan Davila: Osvoboditelj Simon Bolivar
Vrata 12. documente se bodo zaprla čez 100 dni. Foto: EPA
Documenta v Kasslu

Vrata namreč odpira največja razstava likovne umetnosti na svetu documenta, nad pripravami pa je tokrat bedel umetniški direktor Roger M. Buergel. Dela, ki bodo sto dni na ogled v Kasslu, pa obravnavajo teme modernosti, "golega" življenja in izobraževanja. Gre za iskanje odgovorov na vprašanja: je modernost naša preteklost? Kaj je golo življenje? in Kaj je treba storiti? Med razstavljavci 12. izvedbe razstave, ki je na sporedu le vsakih pet let, ni Slovencev.

Bolj sodobni kot v Benetkah
Documenta letos poteka sočasno z beneškim likovnim bienalom, umetniškim sejmom v Baslu in veliko kiparsko razstavo v Münstru (dogodki so se letos povezali v "veleprireditev" Grand Tour - velika umetniška tura). Kljub temu se v Kasslu ne bojijo, da bi jim drugi dogodki "speljali" občinstvo. Documenta se namreč bistveno razlikuje od drugih treh dogodkov. Je največji in najboljši prikaz najsodobnejše umetnosti. Medtem ko v Benetkah zasledimo vrsto umetnikov, ki že več desetletij predstavljajo "smetano" svetovne likovne scene, pa so v Nemčiji zastopani predvsem tisti, ki predstavljajo avantgardo sodobne umetnosti; tisti, ki raziskujejo nove možnosti likovnega izražanja. Gre za prikaz najbolj radikalnih in najnovejših likovnih tokov.

Pot k ponovni uveljavitvi razsvetljenstva
To usmeritev je "uzakonil" že pobudnik ustanovitve documente, umetnik Arnold Bode. Documenta naj bi bila prireditev, ki bi po letih nacističnega režima, ki je "dušil" vsak izraz sodobne umetnosti (ta je bila opredeljena kot izrojena umetnost), Nemce ponovno povezala s sodobnimi družbenimi in umetniškimi tokovi. Še več, documenta naj bi Nemce opozorila, da je njihov poskus življenja po načelih razsvetljenstva (začasno) propadel.

Začasna arhitektura - infrasturktura in eksponat
Posebni eksponat 12. documente je začasna galerija paviljon Aue, ki so ga zaradi pomanjkanja razstavnega prostora v Kasslu zgradili po načrtih arhitekturnega studia Lacaton & Vassal iz Pariza. Delo pariških arhitektov je nadzoroval še biro Tim Hupe Architekten iz Hamburga, ki je tokrat skrbel za ukvarjanje z vsemi arhitekturnimi nalogami, povezanimi z documetno. Paviljon Aue je ravno toliko kot infrastrukturno dopolnilo documente, tudi umetniško delo. Njegova podoba je izraz njegovega značaja začasne arhitekture. Je referenca na nomadsko, skoraj nesnovno arhitekturo, ki jo določa uporaba preprog, zastorov in zaves.

(Ne)sposobni Roger M. Buergel
12. izdaja documente je začela duhove buriti že pred več kot tremi leti, ko se je k projektu priključil tedaj razmeroma neznani in predvsem za postavitev majhnih razstav "usposobljeni švicarski kurator. To je bilo vsaj mnenje večjega dela umetniške javnosti, ki ni verjela, da lahko Roger M. Buergel postavi dostojno documento. Buergel se ni ustrašil in je v naslednjih letih skrbel za vzdrževanje napetosti; predvsem s svojimi radikalnimi zamislimi, med katerimi je bila tudi ta, da letošnji prikaz sodobne umetnosti dopolni s starejšimi umetninami. Najstarejša je menda iz 14. stoletja. kako posrečene so bile Buerglove ideje, bo kmalu znano. Kritiki se bodo verjetno razpisali že jutri.

Vestni čistilci uničijo umetnino
Roger M. Buergel in njegovi sodelavci lahko le upajo, da bo tudi v primeru letošnje documente veljal pregovor Slab začetek, dober konec. Le nekaj ur pred odprtjem razstave je namreč med čiščenjem mestnih ulic prišlo do neljubega dogodka. Čistilci so po nesreči uničili umetniško delo umetnice čilskega rodu Lotty Rosenfeld. Nihče jih nareč ni obvestil, da so porisane in polepljene ulice umetniško delo, zato so vse "madeže" vestno odstranili.

Polona Balantič
Documenta v Kasslu