Poleg slik je Miro izdeloval tudi mozaike, tapiserije, grafike, zidne slikarije, scenografije in kipe.

Odgovor na čas diktatorskega režima
Umetnik, poznan po delih, kot sta Kmetija (1921-1922) in Karneval Harlekina (1924-1925), je med drugim leta 1950 ustvaril zidno sliko za univerzo Harvard, leta 1958 pa velik zidni mozaik za zgradbo Unesca v Parizu. Miro, ki je delal v Barceloni in Parizu, je sledil izkušnji španske državljanske vojne in prvih mesecev druge svetovne vojne v Franciji. Tudi pod vladavino Franca v Španiji je Miro predstavljal simbol mednarodne razsežnosti kulture, njegove velike abstraktne slike iz poznih 60. let in z začetka 70. let 20. stoletja pa so bile uporni odgovor na čas umirajočega diktatorskega režima.

Leta 1976 so v Barceloni ustanovili Mirojev center za študij sodobnega slikarstva, štiri leta pred smrtjo pa je prejel častni doktorat univerze v Barceloni. Zaradi težav s srcem je Miro umrl 25. decembra 1983.