Razstave
()
Zbirke gem oziroma njihovih odlitkov so bile kot ilustrirane enciklopedije antike, njenih številnih božanstev in junakov, razmišljanj in naukov. Na fotografiji gema z upodobitvijo Zefirja, ki nosi Venero (Psihe?) na otok Ciper. Foto: Narodna galerija
Bakh spremeni Dirko v studenec.
Bakh spremeni Dirko v studenec. Foto: Narodna galerija
Diomed vrže Pentezileijno truplo v reko Skamander po Giovanniju Calandrelliju (1784-1853).
Diomed vrže Pentezilejino truplo v reko Skamander po Giovanniju Calandrelliju (1784-1853). Foto: Narodna galerija
Belat napada Amika.
Belat napada Amika. Foto: Narodna galerija
Jupiter in Antiopa.
Jupiter in Antiopa. Foto: Narodna galerija

Dodaj v

Pripovedi v steklu in zgodba o svetovno znani zbirki gem poljskega kneza Poniatowskega

Začetek Evropskega leta kulturne dediščine v znamenju Poljske
7. januar 2018 ob 15:51
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Narodni galeriji bodo letos v sklopu Evropskega leta kulturne dediščine osvetljevali kulturo in zgodovino različnih evropskih držav. Prva je na vrsti Poljska in antične zgodbe v steklu po gemah iz zbirke poljskega kneza Stanislawa Poniatowskega.

S tem se v Narodni galeriji pridružujejo osnovnemu cilju pobude, da bi izboljšali ozaveščenost o evropski zgodovini in vrednotah ter okrepili občutek evropske identitete. Vsak mesec bodo v ospredje postavili dediščino druge države. Po Poljski bo 4. februarja sledila Italija, nato Avstrija, Finska, Nizozemska, Rusija, Francija, Hrvaška, Grčija, Nemčija, Češka in decembra še Španija. Obiskovalcem galerije bodo vsako prvo nedeljo v mesecu na voljo javna vodstva za odrasle, zabavne raziskovalne naloge za mlade in ustvarjalno učenje jezikov za otroke.

S predstavitvijo Poljske je Narodna galerija tudi uradno začela zaznamovati Evropsko leto kulturne dediščine, ki poteka pod sloganom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. Zbrane goste je ob tej priložnosti nagovoril poljski veleposlanik v Sloveniji Pawel Czerwinski, ki prepoznava v dogodku najboljši dokaz, da združena Evropa ne zatira identitete svojih državljanov, ampak spodbuja njihov razvoj.

V sklopu pridružitve pobudi so v Narodni galeriji pripravili celo vrsto dejavnosti, ki bodo potekale čez vse leto. "Skupaj s poljskim veleposlaništvom v Sloveniji smo pripravili predstavitev kulturne dediščine Poljske, oblikovali vrsto programov za različne starostne skupine od najmlajših do najstarejših, vse dejavnosti so brezplačne in posvečene Poljski. Lahko se naučimo veliko ne samo o državi in njeni dediščini, ampak spoznamo tudi kakšno besedo jezika te države," je na odprtju dejala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki.

Odkrivanje kulturne dediščine Evrope
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je spomnil, da je namen letošnjega leta čim več ljudi spodbuditi k odkrivanju in doživljanju kulturne dediščine Evrope ter okrepiti občutek pripadnosti skupnemu evropskemu prostoru, na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni EU-ja.

"Zato je zelo pomembno, da se zavedamo, da nas vsa ta raznolikost bogati, nas oblikuje, nas naredi boljše in bogatejše osebe," je poudaril Stančič in dodal, da so se s ciljem praznovanja raznolikosti odločili, da pripravijo dva projekta, enega z Narodno galerijo, ki letos praznuje svojo 100. obletnico, drugega pa z mariborskim muzejem narodne osvoboditve.

Kultura kot izhodišče za razmislek o boljši Evropi
Ob tem je izrazil veselje, da je prvi dogodek v okviru leta kulturne dediščine prav dan poljske kulture.

"Bogastvo in raznolikost kulture ter kulturne identitete sta dejavnika, ki določata položaj Evrope na svetovnem zemljevidu, nič manj kot gospodarska ali vojaška moč," je prepričan. Zato je razglasitev Evropskega leta kulturne dediščine po njegovem mnenju pomembna prav zato, ker postavlja kulturo v središče pozornosti in nas sili k razmisleku, "kaj je res dragoceno, kar lahko naredi Evropsko unijo močnejšo in samozavestnejšo".

Prva v nizu razstav, ki so jo v Narodni galeriji pripravili v sklopu pobude, predstavlja zgodbo danes svetovno znane zbirke, ki jo je na začetku 19. stoletja ustvaril poljski plemič, politik in diplomat knez Stanislaw Poniatowski (1754–1833), nečak zadnjega poljskega kralja Stanislava II. Avgusta Poniatowskega. Čeprav so geme zanj izdelovali najboljši graverji v Rimu, jih je knez razglašal za antične originale. Pri motiviki se niso naslanjali toliko na antično likovno umetnost, pač pa neposredneje na takratno književnost, največ Homerja, Ovida in Vergila. O zbirki kneza Poniatowskega so se širile številne govorice, le malokoga pa je knez povabil, da si jo ogleda. Po njegovi smrti so zbirko razprodali, geme pa so se razpršile po vsem svetu.

Na neki način je njegovo zbirateljstvo doseglo tudi Slovenijo, kjer so v zasebni zbirki našli 50 odlitkov v steklu po gemah iz zbirke Poniatowskega, te pa so zdaj prvič na ogled javnosti. Razstavljene bodo do 11. februarja.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo