Puhar je odkril postopek fotografiranja na stekleno ploščo, ki jo je prevlekel s tanko plastjo žvepla in jo nato izpostavil jodovim param. Izdelek je nato strdil v alkoholu. Za to imamo več imen: puharotipija, heliotipija, hyalotipija, svetlopis, prosojna dagerotipija na steklo. Izuma žal ni mogel predstaviti javnosti, ker ga ni znal poenostaviti in zaradi njegove strupenosti. Je pa ekspozicijski čas veliko krajši kot pri poskusih sodobnikov - le petnajst minut. Foto:
Puhar je odkril postopek fotografiranja na stekleno ploščo, ki jo je prevlekel s tanko plastjo žvepla in jo nato izpostavil jodovim param. Izdelek je nato strdil v alkoholu. Za to imamo več imen: puharotipija, heliotipija, hyalotipija, svetlopis, prosojna dagerotipija na steklo. Izuma žal ni mogel predstaviti javnosti, ker ga ni znal poenostaviti in zaradi njegove strupenosti. Je pa ekspozicijski čas veliko krajši kot pri poskusih sodobnikov - le petnajst minut. Foto:
Slovesna razglasitev dagerotipije, ki velja danes za rojstni datum fotografije, je potekala na skupni seji francoske Akademije znanosti in Akademije lepe umetnosti 19. avgusta 1839.

V Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu so odprli gostujočo razstavo Gorenjskega muzeja, imenovano Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo. Razstava, ki bo na ogled od konca oktobra 2009, prikazuje delo in življenje prvega slovenskega fotografa in po vsej verjetnosti izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja.

Izumitelj posebnega postopka
Janez Puhar je bil rojen 1814 v družini znanih kranjskih kamnosekov. Kot zelo nadarjen mladenič se je vpisal v semenišče in bil leta 1838 posvečen v duhovnika. S fotografijo se je začel ukvarjati že pred uradno razglasitvijo dagerotipije; preprosto povedano gre za fotografiranje na posrebreno kovinsko ploščo.

Postopek je bil drag in ekspozicijski čas še vedno zelo dolg, zato je bil primernejši za slikanje tihožitij kot portretov. Puhar pa je - verjetno zaradi finančnih razlogov - izumil svoj 'svetlopis', pri čemer gre za fotografiranje na steklo.

Priznanje tudi s francoske strani
Leta 1852 je dobil diplomo francoske Académie nationale agricole, manufacturiere et commerciale, s katero so mu nekoliko pozno priznali odkritje fotografije na steklo in ga imenovali Inventeur de la photographie sur verre (izumitelj fotografije na steklo).

Razstava predstavlja Puharjevo življenje in delo, rekonstruiran fotografski postopek s praktičnim prikazom, razstavljene so fotografije na steklo in camera obscura oz. 'prvi fotoaparat', ki ga je Puhar sam izdelal in tudi uporabljal.