Razstave
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 2 glasov Ocenite to novico!
Za masko
Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier z ženo Elke Buedenbender pred platnom z naslovom Atelje, ki ga je naslikal vzhodnonemški umetnik Bernhard Heisig. Foto: EPA
Za masko
Na odprtju razstave je predsednik pripomnil, da upa, da bo pomagala ljudem do bolj poglobljenega razumevanja tega, kako so se morali vzhodnonemški umetniki spopadati z izzivi ustvarjalnega izražanja v deželi, kjer je bila umetnost pogosto "cenzurirana, omejevana ali instrumentalizirana". Foto: EPA
Erich Kissing (*1943): Leipziger am Meer (Leipzičani na morju),  1976–1979.
Številni likovniki in kiparji so se na politični režim, v katerem so se znašli, odzvali z močnim elementom ironije v svojih delih. Foto: bpk/Museum der bildenden Künste, Leipzig

Dodaj v

Razstava o umetnosti NDR-a kot razmislek o razkolu v nemški družbi

Po 27 letih Nemčija še vedno ni povsem enotna
1. november 2017 ob 18:06
Potsdam - MMC RTV SLO, Reuters

Razstava umetnin, ki so nastale v štiridesetletni zgodovini Nemške demokratične republike, je bila zamišljena kot "most" čez prepad med Vzhodom in Zahodom, ki v Nemčiji obstaja tudi 27 let po združitvi.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je pretekli konec tedna v Potsdamu blizu Berlina slavnostno odprl razstavo v tamkajšnjem muzeju Barberini. Postavitev Hinter der Maske. Künstler in der DDR (Za masko. Umetniki v NDR) bi rada pokazala, kako so umetniki dojemali in navzven predstavljali svoje poslanstvo v družbi, ki je strogo nadzirala kakršno koli umetniško udejstvovanje.

V muzeju Berberini so na enem mestu zbrali sto slik, skulptur, fotografij in umetnin v drugih medijih, ki so nastale v obdobju med ustanovitvijo NDR-a leta 1949 in padcem berlinskega zidu leta 1989.

Nemške volitve v septembru so osvetlile razliko v političnem prepričanju in razpoloženju, ki še vedno obstaja med nekdanjima vzhodnim in zahodnim polom. Ta razkol je v parlament pripeljal skrajno desničarsko stranko Alternativa za Nemčijo (AfD). Glasove za AfD politični analitiki razumejo kot protestni glas proti odločitvi kanclerke Angele Merkel, ki je leta 2015 vrata Nemčije odprla za več kot milijon prebežnikov.

Luč je posijala na do zdaj skrite razpoke v družbi
Volitve so tako postale prepotrebna budnica v povezavi z zadnjimi ostanki razkola med nekdaj komunističnim Vzhodom in kapitalističnim Zahodom; podpora AfD-ju je bila še posebej močna v vzhodnih zveznih deželah, denimo na Saškem, kjer je celo prekosila konservativce pod vodstvom Merklove. Steinmeier je po volitvah izjavil, da so na dan prišle "majhne in velike razpoke v družbi"; pozval je parlamentarce, naj združijo moči v boju proti vrnitvi nacionalističnih teženj.

Na odprtju razstave je predsednik pripomnil še, da upa, da bo pomagala ljudem do bolj poglobljenega razumevanja tega, kako so se morali vzhodnonemški umetniki spopadati z izzivi ustvarjalnega izražanja v deželi, kjer je bila umetnost pogosto "cenzurirana, omejevana ali instrumentalizirana".

"Ta razstava ... vam bo odprla oči," je Steinmeier še zapisal v izjavo za javnost ob odprtju. "Zato je tudi pomemben korak na poti, na katero smo se podali pred četrt stoletja - in ki traja dlje, kot si je kdor koli izmed nas takrat predstavljal, da bo." Postavitev obenem osvetljuje še, kako "so ljudje živeli, razmišljali in delali, kako so gledali na svet in kaj je bilo tako pomembno, da je bilo vredno umetniške upodobitve."

Direktor muzeja Ortrud Westheider je pojasnil še, da so si pri načrtovanju razstave pomagali s konceptom maske. Razmišljali so namreč o tem, kako so bili slikarji potisnjeni v določene družbene vloge, obenem pa so se tega popolnoma jasno zavedali.

Kustos Michael Philipp je prav izrecno hotel pokazati "manevrski prostor, ki so ga slikarji vendarle imeli, in manevrski prostor, za katerega so se borili in ga izkoriščali" kljub uradnim prepovedim. Številni likovniki in kiparji so se na politični režim, v katerem so se znašli, odzvali z močnim elementom ironije v svojih delih.

A. J.
Erika Stürmer-Alex (*1938): Selbstportrait/Avtoportret, 1981.
Wolfgang Mattheuer (1927–2004): Das graue Fenster/ Sivo okno, 1969.
Norbert Wagenbrett (*1954): Selbstportrait mit Arbeiter/ Avtoportret z delavcem, 1983.
Trak Wendisch (*1958): Seiltänzer/ Vrvohodec, 1984
Prijavi napako
Komentarji
poupette
# 02.11.2017 ob 09:09
Ej moj komsomolec. Vzhodna Nemcija se je utapljala v vrstah pred trgovinami, kontroli STASIja in se kaj drugegega. To tudi ti ves, a noces priznati!
komsomolec
# 01.11.2017 ob 20:42
vzhodna nemčija je bila družbeno in civilizacijsko naprednejša od zahodne,ki se utaplja v nemorali, drogi, razpadu vrednot , škandalih, nasilju in terorizmu.
Kazalo