Na Sliki z belim robom je Kandinski vizualno podal močne vtise rodne dežele. Ti vtisi niso prepoznavne realistične podobe Rusije, ampak v abstrakcijo spremenjena svetloba, ki topi moskovsko veduto v skupno formo. Foto: Wikipedia
Na Sliki z belim robom je Kandinski vizualno podal močne vtise rodne dežele. Ti vtisi niso prepoznavne realistične podobe Rusije, ampak v abstrakcijo spremenjena svetloba, ki topi moskovsko veduto v skupno formo. Foto: Wikipedia
Vasilij Kandinski
Vasilij Kandinski (1866-1944) je sprva slikal v postimpresionističnem slogu, po študiju konstruktivistov in ekspresionistov pa se je našel v nefiguralnem abstraktnem, vendar še vedno dramatičnem izraznem slikarstvu. Na fotografiji: Improvizacija 13 iz leta 1910. Foto: EPA

To je ujel na slavnem delu Slika z belim robom, ki je v središču trenutne razstave newyorškega Muzeja Guggenheim, kjer se tudi sicer ponašajo z eno osrednjih zbirk del tega ruskega abstraktnega slikarja z začetka 20. stoletja.
Navdih za platno je slikar dobil na potovanju v Moskvo jeseni leta 1912 in po vrnitvi v München, kjer je s prekinitvami živel od leta 1896 ter se v slikarskem znanju uril tudi v Ažbetovi šoli, mu ni "dalo miru" vprašanje, kako vizualno podati izjemno močne vtise iz rodne Rusije. Naslednje mesece je preučeval različne motive, kompozicije, tehnike – od svinčnika in peresa do akvarela in olja, z rešitvijo pa je bil končno zadovoljen po več kot 16 študijah.
Slika z belim robom je nastala leta 1913, istega leta kot po umetnikovem mnenju njegovo najkompleksnejše delo – Kompozicija VII. Zbiratelj in ustanovitelj muzeja Solomon R. Guggenheim je svojo zbirko s to sliko dopolnil že 16 let po njenem nastanku.
Nedavne obsežne konservatorske raziskave so pokazale, da je pod današnjo abstraktno podobo sprva naslikal bolj klasično krajino. Z novim odkritjem se je tako razjasnil postopen in premišljen ustvarjalni proces, preko katerega je Kandinski počasi stopal v nov jezik abstrakcije. Na aktualni razstavi Guggenheim ob končno delo postavlja 12 z njim povezanih risb in akvarelov ter večjo oljno skico iz zbirke Phillips.
Vasilij Kandinski je sprva v rodni Moskvi študiral pravo in ekonomijo, želja, da bi postal slikar, pa ga je leta 1896 popeljala v Nemčijo. v Münchnu ni študiral le pri Ažbetu, ampak tudi na akademiji pri Franzu Stucku. Prva dela je razstavljal s skupino Most (Die Brücke) in bil leta 1912 eden od soustanoviteljev skupine Modri jezdec (Der Blaue Reiter), kasneje pa sodeloval tudi s šolo Bauhaus. V Moskvo se je vrnil leta 1914 in nato 1921 emigriral v Berlin, leta 1933 pa se pred nacisti umaknil v Pariz, kjer je tudi umrl.