Postavitev z naslovom Hommage a Malevich - še o Črnem kvadratu, ki jo bodo odprli danes ob 20.00, združuje protagoniste Malevičevega ikonografskega dela iz nekdanjega jugoslovanskega prostora. Ob Maleviča so tako postavljena dela umetnikov Gorana Đorđevića, Bojana Gorenca, Igorja Grubića, Ištvana Išta Huzjana, skupino Irwin, Dušo Jesih, Vlada Marteka, Radenka Milaka, Vladimirja Nikolića, Dimitryja Orlaca, Tanjo Ostojić, Mladena Stilinovića in Dragoljuba Rašo Todosijevića.
Prva ničelna slika
Črni kvadrat na beli podlagi, ki so ga leta 1915 prvič razstavili na Zadnji futuristični razstavi 0,10, velja za najradikalnejše slikarsko delo 20. stoletja. Platno je prva absolutna slika, ničelna slika, prazna slika, ki je zaradi svoje mitske pozicije predmet preučevanja umetnostnih zgodovinarjev in teoretikov različnih strok. Kustosinja razstave Mateja Podlesnik jo je označila za prvo abstraktno sliko, ki jo poleg Duchampovega ready-madea postavljamo na pročelje umetnosti 20. stoletja, saj je odločilno zaznamovala ne le geometrijsko abstrakcijo klasičnega modernizma, temveč tudi konstruktivistična, minimalistična, neo-geo in postmoderna gibanja.

Monokromno delo, ki formo do skrajnosti zreducira v dvodimenzionalno barvno ploskev, je popolnoma zasukalo slikarsko reprezentacijo sveta. Tradicionalnega figurativnih, realistično oblikovanih podob ni več, umetnina naš pogled usmerja drugam, k čisti materialni neskončnosti in brezpredmetnosti sveta. Malevič je naslikal okno, ki vabi gledalca, da se nagne skozenj in prekorači plan iluzij, da bi si svet lahko ogledali neposredno, zgolj prek odnosa med barvo in platnom v njuni prvobitni pojavnosti.

Ponovno oživljanje Maleviča
V Mestni galeriji Ljubljana so razstavljena dela glavnih nosilcev suprematističnega vala, ki je konec 70. in v 80. letih prejšnjega stoletja zajel avantgardne tendence tedanje mlade generacije likovnih ustvarjalcev od Beograda in Zagreba do Ljubljane. Na ogled so tudi projekti mladih in obetavnih ali pa že uveljavljenih umetnikov in umetnic, delujočih v evropskih kulturnih centrih, ki so s svojimi umetniškimi strategijami in stremljenji prispevali k ponovnemu oživljanju Maleviča.