Uroš Hočevar: Trening. Foto: Delo/Cankarjev dom
Uroš Hočevar: Trening. Foto: Delo/Cankarjev dom

Banalizacija medijskih vsebin na eni strani in najrazličnejše omejitve, ki jih fotografom v interesu globalnega kapitalizma vsiljujejo zasebni lastniki, na drugi strani, so močno skrčile informacijski in izrazni potencial statičnih podob, ki potrebujejo ustrezen (konkretno: papirnat) nosilec, da pridejo do gledalca.

Brane Kovič v razstavni publikaciji
Slika nad besedo: razstava reportažne fotografije

V Cankarjevem domu so k sodelovanju povabili uveljavljene fotografe časopisa Delo in tako so v tamkajšnji Mali galeriji na ogled dela Mateja Družnika, Jureta Eržena, Uroša Hočevarja, Tomija Lombarja, Mavrica Pivka, Tadeja Regenta, Blaža Samca, Romana Šipića in Voranca Vogla. Selektorji razstave Brane Kovič, Franci Virant in Nina Pirnat Spahić so oblikovali izbor 27 del teh devetih fotoreporterjev za predstavitev na razstavi, ko so jo naslovili Slika nad besedo.

Nagle spremembe v zadnjem desetletju
Umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič je v spremnem besedilu k razstavi med drugim zapisal, da fotografi dandanes "iščejo drugačne načine 'kazanja resničnosti', odmikajo se od klasičnih vzorcev fotožurnalizma in se osredotočajo na refleksivne, bolj osebne in avtorsko poudarjene svetlobne zapise, ki razkrivajo solidno poznavanje fotografske zgodovine ter pretanjen posluh za razbiranje in evidentiranje pomenljivih podrobnosti, prek katerih je o izbranih temah mogoče povedati več kot z udarnimi, pogosto šokantnimi prikazi dogodkov, postavljenih v ospredje poročanja svetovnih medijev."

Po Kovičevem mnenju so intimne človeške usode po pomembnosti prehitele posplošeno politično ali ideološko retoriko, s čimer tudi reportažna fotografija dobiva vse bolj avtorski pridih. Dodaja, da je pri Delu svoje veščine in fotografsko znanje izpopolnjevala in utrjevala vrsta avtorjev, od katerih so mnogi postali ključni akterji sodobne slovenske fotografske scene.

Učinkovitost sporočila podob
"Zdajšnja ekipa Delovih fotografov nadaljuje izročilo svojih legendarnih predhodnikov, upoštevajoč nove razmere znotraj zvrsti kot take /.../. Politična in družbena realnost, ki jo razkrivajo njihove fotografije, je kompleksna in nenehno izpostavljena kritični presoji, zavzemanju jasnih stališč, ki jih je treba z omejenimi izraznimi sredstvi strniti v zgovorne, vsem razumljive podobe, pogosto prepričljivejše od besednih razlag in ideoloških argumentacij," je še zapisal Kovič in dodal, da "se Delovi fotografi zavedajo, kako morajo svoje posnetke, ki so po osnovni funkciji dokumenti, oblikovati in izbrati tako, da bodo presegli dokumentarni značaj in zaživeli kot avtonomne estetske entitete."

Odprtje selekcionirane razstave del fotografov časopisa Delo, naslovljene Slika nad besedo, bo drevi ob 20. uri v Mali galeriji Cankarjevega doma, na ogled bo do 22. januarja 2017. Razstava je hkrati uvod v programski sklop Cankarjevega doma z retrospektivno razstavo legendarnega Roberta Cape (1913—1954) v fokusu, ki bo s spremljevalnim programom posvečen problematiki novinarske fotografije.

Banalizacija medijskih vsebin na eni strani in najrazličnejše omejitve, ki jih fotografom v interesu globalnega kapitalizma vsiljujejo zasebni lastniki, na drugi strani, so močno skrčile informacijski in izrazni potencial statičnih podob, ki potrebujejo ustrezen (konkretno: papirnat) nosilec, da pridejo do gledalca.

Brane Kovič v razstavni publikaciji
Slika nad besedo: razstava reportažne fotografije