Med razstavljenimi deli, sedem jih je v Italiji na ogled prvič, so znana platna, kot so Cerkev v Vetheuilu, Vile v Bordigheri, Purani in Katedrala v Rouenu, ki jo je Monet naslikal v vseh ozračjih dneva. Omeniti velja tudi Obed na travi, platno, s katerim se je leta 1865 poklonil epohalni sliki Zajtrk na travi prijatelja Édouarda Maneta.

Vse slike prihajajo iz muzeja d'Orsay, s katerim so leta 2012 pripravili tudi razstavo del Edgarja Degasa, leta pozneje Pierre-Augusta Renoirja. Monetova dela bodo na ogled do 31. januarja, zatem pa čaka Torinčane še vpogled v opus Maneta.

Claude - Oscar Monet se je rodil leta 1840 v Parizu. Šolal se je v Le Havru, kamor se je njegova družina preselila, ko mu je bilo pet let. v pristaniškem mestu se je učil tudi risanja, da se zapiše slikarski poti, pa se je odločil leta 1859. Pot ga je popeljala v Pariz, tedanje umetniško središče, kjer se je družil z vodilnimi mojstri nove umetniške smeri Manetom, Pissarojem, Renoirom in Sisleyjem. Od leta 1862 je študiral pri Charlesu Gleyru.

Slikal je predvsem na prostem, obiskoval plaže Normandije in bregove Sene, kjer je skušal ujeti vse svetlobe dneva. Nastali so cikli slik istega motiva ob drugačnih urah ali pa drugih vremenskih pogojih, saj ga je zanimalo, v kakšne svetlobne učinke te prehodi zaobjamejo ter kako vplivajo na formo in barvo motiva.

Med pisanimi cvetlicami Givernyja
Njegova zgodba ne sodi med tiste romantične predstave o umetnikih, ki životarijo do žalostnega konca, da ga lahko po njegovi smrti svet šele dobro odkrije. Postal je znan in posledično premožen slikar. Kupil si je hišo z vrtom v Givernyju, v katerem je leta 1890 zgradil rastlinjak in studio, prostorno stavbo z velikimi strešnimi okni. Na vrtu, ki je danes turistična znamenitost, so nastajala čudovita platna njegovih lokvanjev, ribnika in mostu. Podobe, ki so danes reproducirane na neštetih razglednicah, skodelicah, dežnikih in drugih izdelkih.

Svetlobne spremembe je študiral tudi v Londonu, kjer je naslikal več kot 100 slik. Znamenite so upodobitve londonskega parlamenta, kjer ga niso zanimali detajli neogotske stavbe, temveč svetlobna preigravanja, ki niso tako oddaljena od tistih, s katerimi se je nekoč ob Temzi ukvarjal Turner.

Leta 1908 je slikal v Benetkah in v luči zahajajočega sonca med drugim ujel San Giorgio Maggiore. Nekoč zaničevani impresionisti so bili tedaj cenjena skupina slikarjev, ki so v Parizu zaključevali svoje opuse v času, ko je v umetnost zarezala nova generacija umetnikov s Picassom na čelu. Monet je tudi proti koncu življenja ostal med svojimi lokvanji in jih kljub slabemu vidu ponesel na monumentalna platna, ki jih je naslikal za francosko državo. Umrl je leta 1926 in pet mesecev po njegovi smrti so velika platna obesili v pariški Musee de l'Orangerie.