Deklica s ptičem ali Leda z labodom. Dekorjeva keramika je veljala za enako kakovostno kot uvožena. Foto: Narodni muzej Slovenije
Deklica s ptičem ali Leda z labodom. Dekorjeva keramika je veljala za enako kakovostno kot uvožena. Foto: Narodni muzej Slovenije
Tovarna Dekor
Tovarna Dekor je izdelovala namizno posodo s takrat modernimi folklornimi vzorci ter okrasne predmete in figurine. Foto: Narodni muzej Slovenije
Tovarna Dekor, figurine, keramika
V Narodnem muzeju je na ogled okrog 130 predmetov iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije in nekaterih zasebnih zbirk. Na sliki sta držali za knjige. Foto: Narodni muzej Slovenije

V Narodnem muzeju odpirajo v okviru mednarodnega trienala keramike Unicum 2012 razstavo Umetnost iz tovarne - keramika Dekor. Razstavljenih je130 predmetov - od posod s folklornimi vzorci in okrasnih premetov do figurin -, ki jih sicer hranijo v muzejskih in zasebnih zbirkah.
Prav figurine so bile tisti izdelek, po katerem se je ljubljanska tovarna Dekor razlikovala od drugih uveljavljenih keramičnih tovarn, na primer libojske ali kamniške. Tovarno fine keramike je leta 1931 ustanovil Jože Karlovšek, ki ga danes poznamo po zanimanju za slovensko ljudsko umetnost, predvsem ornamentiko. K načrtovanju in okraševanju izdelkov tovarne so tedaj povabili priznane umetnike, kot so Tone in Mara Kralj, Tine Kos, France Gorše, Dana Pajnič, Hinko Smrekar, Zdenko Kalin, Karel Putrih in Avgust Černigoj.

Izgubljen arhiv, ohranjeni izdelki

Dekorjeve figurine in drugi izdelki so želi številne pohvale, tovarna je sodelovala na številnih razstavah in sejmih, njene izdelke pa so prodajale tudi priznane ljubljanske trgovine. Najuspešnejše obdobje tovarne je trajalo do druge svetovne vojne, v izgubah pa se je začela tovarna utapljati v 80. letih prejšnjega stoletja, zato so jo v začetku 90. let zaprli in stavbo podrli. Zbrisale so se vse sledi, tovarniški arhiv pa se je v celoti izgubil. Danes le še izdelki, ki so se ohranili po domovih, v muzejih in pri zbiralcih, pričajo, da je nekoč cenjena tovarna kdaj obstajala.
Elementarna raziskovanja v sodobnem kontekstu
Razstava, ki jo je postavila Mateja Kos, je namenjena prav opozoritvi na pomembno vlogo tovarne v razvoju slovenske keramike, na njen vpliv na sočasno stanovanjsko kulturo in na povezavo z likovno umetnostjo, predvsem s kiparstvom. To sovpada tudi z Uniumom, ki odpira nove poglede in vprašanje o aktualnem likovnem dogajanju v Sloveniji in v svetu na področju keramike.
Trienale, podnaslovljen Elementarna raziskovanja v sodobnem kontekstu, so v dvorcu Betnava v Mariboru na začetku tedna odprli z razstavo in podelitvijo nagrad. Na razstavi 62 umetnikov iz 25 držav predstavlja keramiko v najširšem razponu likovnega ustvarjanja. V okviru trienala bo do 25. maja v Galeriji ZDSLU odprta razstava akademskega kiparja Toneta Demšarja, ki prikazuje ustvarjanje na področju keramike enega vodilnih slovenskih umetnikov. Do 30. maja pa bodo v Galeriji vrt ZDSLU-ja na ogled dela Vere Stanković, ki je zadnja leta prepoznavna kot odlična avtorica z deli v keramiki.