Arheološki ekipi je lani na Kapiteljski njivi uspelo raziskati tri rodovne gomile iz starejše železne dobe oziroma halštatske kulture in izkopati 46 grobov z okostji. Foto: MMC RTV SLO
Arheološki ekipi je lani na Kapiteljski njivi uspelo raziskati tri rodovne gomile iz starejše železne dobe oziroma halštatske kulture in izkopati 46 grobov z okostji. Foto: MMC RTV SLO
Bronasti certoški fibuli in železna sekira v grobu (5. - 4. stoletje pr. n. št.), Dolenjski muzej, arheološka zbirka
Iz razstave Dolenjskega muzeja: Bronasti certoški fibuli in železna sekira v grobu (5.-4. stoletje pr. n. št.), Foto: Dolenjski muzej

Kot je povedal kustos Borut Križ, je predmet izdelan iz bronaste pločevine, ki ga arheologi opredeljujejo kot scepter ali žezlo oziroma obredni pripomoček. Pri potresovanju je ustvarjal žvenket in predvidoma odganjal zlo.

Našli so ga v bogato opremljenem grobu železnodobne veljakinje ali svečenice iz zgodnjega 6. stoletja pred našim štetjem. Njegova odlika je bogat simbolni okras, ki se po tehniki izdelave uvršča v krog tako imenovane situlske umetnosti, je pojasnil Križ.

Predstavljene najdbe so odkrili na tamkajšnjem prazgodovinskem najdišču Kapiteljska njiva, restavrirali pa v delavnicah Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu, kjer so restavrirali že vrsto na Dolenjskem odkritih pomembnih arheoloških predmetov. Poleg novejših odkritij pa so predstavili še nekaj restavriranega steklenega in bronastega nakita ter v delavnici novomeškega muzeja restavrirane keramike.

Predmete predstavljajo tudi na manjši priložnostni razstavi v Knezovi sobi stalne arheološke zbirke Dolenjskega muzeja Arheološka podoba Dolenjske, odprtje razstave pa je bilo hkrati uvod v novo sezono arheoloških raziskovanj na novomeški Kapiteljski njivi.

Izkopavanja potekajo že 25 let
Arheološka ekipa Dolenjskega muzeja tam zavarovalno izkopava že poltretje desetletje, lani ji je uspelo raziskati tri rodovne gomile iz starejše železne dobe oziroma halštatske kulture in izkopati 46 grobov z okostji. Ob njih so našli še 26 starejših žarnih grobov iz pozne bronaste dobe oziroma kulture žarnih grobišč. Do zdaj so raziskali že skoraj 2.000 grobov.

Kustos muzeja je kot zanimivost poudaril, da so na območju prazgodovinskega grobišča naleteli tudi na ostanke vojaških okopov iz druge svetovne vojne, kar potrjuje, da je bilo takrat tudi Novo mesto obdano z žico.