V maju bo Guggenheimov muzej slavnostno razkril svojo novo inštalacijo: straniščno školjko iz 18-karatnega zlata, ki bo dejansko funkcionalna - in na razpolago za uporabo obiskovalcem muzeja. Avtor inštalacije, Maurizio Cattelan, posebej opozarja, da njegovo zlato stranišče umetnina postane šele, ko ga kdo uporablja.

"Obstaja možnost, da bodo ljudje mislili, da gre za nekakšno šalo, ampak v mojih očeh je vse prej kot šala," je Cattelan poudaril za The New York Times. Na vprašanje, ali je njegova nova umetnina komentar prepada med premožnimi in revnimi v sodobnem svetu, Cattelan, ki je v revščini odraščal v Padovi, odgovarja: "Rojen sem bil v okolju, ki me je, kako bi temu rekel, prisililo v razmislek o teh stvareh. A ni moje delo, da ljudem razlagam, kaj posamezno delo pomeni. Mislim pa, da bodo v tej inštalaciji najbrž videli pomen."

Z umetnino ... ena na ena
V muzeju so v izjavi za javnost zapisali, da zlato stranišče prikliče vizijo ameriškega sna in množicam ponuja vpogled v življenje, polno ekscesov in razkošja. "Nova inštalacija daje javnosti na razpolago ekstravaganten luksuzni izdelek, ki je na videz namenjen tistemu enemu odstotku," pojasnjujejo. "Participatorna narava umetnine - obiskovalci so vabljeni, da zasebno in individualno stranišče uporabijo - bo ponudila izkušnjo neprecedenčne intimnosti z umetnino."

"Pripraviti se moramo na odzive"
Nancy Spector, ki je bila do pred kratkim glavna kuratorka muzeja, pravi, da je ob Cattelanovem predlogu za novo inštalacijo nemudoma pomislila na gibanje Occupy in na naraščajoče skrbi zaradi prepada med revnimi in premožnimi v Ameriki. "Mislim, da bo vse to vstopalo v diskurz in da moramo biti pripravljeni na odzive, ki jih bodo ljudje ob umetnini izražali," je Spectorjeva komentirala za omenjeni časopis.

Vodstvo muzeja pričakuje dolge čakalne vrste pred svojo novo inštalacijo; v neposredni bližini bo verjetno čuvaj, ki bo skrbel, da ljudje ne bodo preskakovali vrste - in da kdo dragocene školjke ne bi skušal odnesti.

Sto let po Duchampu
Cattelanovo zlato stranišče seveda spominja na enega najslavnejših muzejskih eksponatov vseh časov: Fontano Marcela Duchampa - šlo je za urinal iz porcelana, ki ga je francoski dadaist pred 99 leti neuspešno prijavil na razstavo v New Yorku. Čeprav takrat ni naletel na razumevanje, njegov pisoar danes velja za prelomno umetniško gesto 20. stoletja. Gre za enega prvih primerov objekta, ki postane umetnina zgolj zaradi umetnikovega podpisa oziroma njegove razglasitve predmeta za umetnino.