Prvi obiskovalci bodo v prenovljeno Plečnikovo hišo vstopili 24. septembra in si ogledali novo stalno zbirko, prenovljene arhitektove prostore in nove ter posodobljene programe. Stalno postavitev bo uvedla časovnica, ki bo arhitekta postavila ob bok svetovnim arhitektom njegovega časa, kot sta bila švicarsko-francoski arhitekt Le Corbuseir ali ameriški arhitekturni velikan Frank Lloyd Wright.
Zatem bodo predstavljena Plečnikova dela na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Zadnji bo posvečen poseben prostor, ki bo na panojih predstavljal tri urbane arhitekture - Tržnice, Žale ter Narodno in univerzitetno knjižnico, več Plečnikovih arhitektur pa bo predstavljenih na zaslonih na dotik.
Med uresničenimi in neuresničenimi načrti
Tudi nekatere originalne načrte bo mogoče videti. Ti bodo hranjeni v posebnih predalih, zaradi občutljivosti gradiva pa jih bodo občasno menjevali. Plečnikovi načrti, katerih originale hranijo v centralnih depojih Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML), bodo dostopni v digitalni obliki. Prav tako drugo gradivo, originale pa bo mogoče v študijske namene videti le po vnaprejšnjem dogovoru.
V realni prostor mesta bodo s pomočjo računalniške animacije umestili arhitektove neuresničene načrte, kot so Mesarski most, Parlament v Tivoliju, Ljubljanski grad in Aleksandrove propileje. V razstavo bodo vključene tudi lesene makete iz Plečnikovega časa. Sledila bo predstavitev Plečnikovega oblikovalskega opusa, v sklopu katerega bodo predstavili replike svečnikov in kelihov pa tudi treh stolov, na katere bo mogoče sesti.
Arhitektova neuresničena želja
Zadnji sklop bo približal osebno življenjsko zgodbo arhitekta in njegovo neizpolnjeno željo, da si v hiši na Karunovi vsi Plečnikovi uredijo skupni dom. Hišo je leta 1915 kupil arhitektov starejši brat Andrej. Plečnik se je vanjo preselil po dokončni vrnitvi iz Prage in za svoje potrebe najprej uredil stari del hiše na Karunovi 4, leta 1923 pa je s prizidkom zagotovil še prostor za oba brata in sestro z družino. Tam je nekaj časa živel tudi mlajši brat Janez, profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ker pa sta bila brata po značaju preveč različna, se je pozneje odselil. Sestra Marija se z družino v hišo nikoli ni preselila.
Nova stalna razstava se bo večinoma razprostirala na novo pridobljenih prostorih, ki jih je ljubljanska mestna občina odkupila leta 2013. Ob prenovi so pridobili 180 kvadratnih metrov površin, s čimer so se površine muzeja s prejšnjih 520 povečale na približno 700 kvadratnih metov. V novih prostorih bo tudi prostor za pedagoško-andragoške programe, na podstrešju pa bo urejen študijski center ter prostori za občasne razstave.
Nazaj v Plečnikov čas
Po zaslugi Plečnikovega nečaka Karla Matkoviča se je v skoraj izvirni obliki ohranil Plečnikov prizidek, ki takšnega ohranjajo tudi po prenovi. Sprehod po njem vrne obiskovalca v arhitektov čas. Ob vstopu v znamenito okroglo sobo jih pričaka mojstrov klobuk, v omarah so shranjene arhitektove knjige, po policah vrsta njegovih predmetov. Pri razporejanju predmetov so si pomagali z arhivskimi fotografijami, ki so bile posnete takoj po Plečnikovi smrti, da bi vzpostavili čim bolj pristno stanje. V predalih so med drugim našli šatuljo za cigarete, ki so jo Plečniku podarili njegovi študentje ob 50-letnici, in vanjo vgravirali svoje podpise. Tudi modelčki iz žgane gline so se skrivali po predalih. Zdaj bodo razstavljeni v sobi, v kateri ni bilo ohranjene originalne opreme. Izbrali so jih okoli 100 - modelčkov stebrov, arhitekturnih detajlov, nagrobnikov in podobno.
Stopnišče vodi v sobo, v kateri je nekaj časa živel brat Janez, pozneje pa je Plečnik v njej uredil risalnico. To je bilo med drugo svetovno vojno študijsko zatočišče, saj so vanjo prihajali risat tudi študentje.
Z enako mero spoštovanja arhitektovega okusa so se lotili obnove zimskega vrta, ki so ga nasadili z rastlinami, za katere je izpričano, da jih je imel že Plečnik. Ob vrtu so ponovno zasadili vinsko trto, obiskovalec pa lahko občuduje potke, gredice in drevje iz Plečnikovega časa.