Razstave
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 17 glasov Ocenite to novico!

Poudarki

  • Razstava bo na ogled do 31. avgusta 2014
Anton Mavretič
Anton Mavretič kot svetovalec še danes sodeluje pri razvoju Nasinih novih projektov. Foto: Osebni arhiv intervjuvanca
Vesoljski muzej v Vitanju ni zgolj poklon in spomenik Hermanu Potočniku Noordungu, ampak je namenjen tudi lokalnim prebivalcem. Je mesto srečevanja in dnevna soba kraja. S svojo pojavnostjo ni le simbolno pomembna lokalna stavba, temveč tudi nov, prepoznaven objekt na kulturnem zemljevidu Evrope, so še zapisali žiranti.
V KSEVT-u so poleg razstave pripravili tudi kompozitno projekcijo Voyager AU140. Foto: Organizator / Arhiv avtorja KSVET Vitanje

Vitanje v znamenju Voyagerja in Antona Mavretiča

Prvič bodo na svetu na ogled postavili tudi originalni nadomestni instrument PLS
11. oktober 2013 ob 15:02,
zadnji poseg: 11. oktober 2013 ob 15:40
Vitanje - MMC RTV SLO/STA

V Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju so odprli razstavo, posvečeno vesoljskemu programu Voyager in slovenskemu znanstveniku Antonu Mavretiču.

Mavretič je v ZDA sodeloval pri razvoju številnih instrumentov za vesoljska plovila, med drugim za plazemski spektrometer PLS za projekt Voyager. Na razstavi je prvič na ogled tudi originalni nadomestni instrument PLS, ki že več kot 36 let iz globine osončja pošilja podatke o solarni plazmi.

VIDEO
Vitanje: Razstava o Antonu Mavretiču

V sklopu programa Voyager so pri ameriški vesoljski agenciji Nasa v vesolje leta 1977 izstrelili dve sondi - Voyager 1 in 2. Prva je trenutno najbolj oddaljen objekt, ki je delo človeških rok, saj je Nasa 12. septembra uradno potrdila, da je sonda Voyager 1 zapustila naše osončje.

"Vsega skupaj obstajajo štirje instrumenti PLS - prototip, dva, ki potujeta po vesolju, ter nadomestni instrument, ki je na poti v Slovenijo," je pred odprtjem razstave dejal direktor KSEVT-a Miha Turšič. Nasa je nadomestni instrument ves čas hranila v laboratoriju in ga niso dali v noben muzej, zdaj pa so ga KSEVT-u posodili za eno leto.

Ob tem so v Vitanju pripravili tudi kompozitno projekcijo Voyager AU140. "Za nas je ključno vprašanje, kaj je z umetnostjo v vesolju," je pojasnil Turšič, ki je pri projektu sodeloval z bioumetnico Špelo Petrič in Majo Murnik, ki se ukvarja s filozofijo.

Projekcija je začetek daljšega projekta, saj si v KSEVT-u želijo, da bi ob 40-letnici delovanja Voyagerja leta 2017 zaprosili Naso, da v prihodnosti posveti umetnosti zadnji mesec delovanja Voyagerja in da se na njem izvede umetnina.

Dogovor z NUK-om
Ob razstavi so z Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) podpisali tudi tripartitni dogovor o izmenjavi Mavretičevega znanstveno-raziskovalnega arhivskega materiala. Vodja rokopisnega oddelka pri NUK-u Marijan Rupert je ob tem izrazil veliko zadovoljstvo, da bodo lahko razširili svojo rokopisno zbirko, ki jo želijo v zadnjih letih spremeniti v neke vrste "tempelj slovenskega duha".

Izpostavil je še, da so se v Sloveniji takšni rokopisi oziroma arhivi žal pogosto izgubili, zato je še posebej vesel, da so pridobili gradivo "tako rekoč modernega Hermana Potočnika Noordunga".

Za razstavo prispeval osebni arhiv zapiskov
Mavretič, rojen 11. decembra 1934 v Boldražu blizu Metlike, je leta 1959 na Univerzi v Denverju diplomiral iz elektronike, pozneje pa je delal tudi na slovitem Tehnološkem institutu Massachusetts (MIT). Z Naso je razen pri Voyagerju sodeloval še pri programih Wind in Explorer. Še danes pri razvoju novih projektov sodeluje kot svetovalec. Za razstavo v Vitanju je v Slovenijo poslal svoj osebni arhiv zapiskov.

K. T.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo