Zoran Mušič (1909-2005) je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Foto: MMC RTV SLO
Zoran Mušič (1909-2005) je večino svojega zrelega življenja preživel med Benetkami in Parizom. Foto: MMC RTV SLO

postavljajo gvaše, risbe in olja Zorana Mušiča. Med njimi sicer ni veliko slikarjevih del, sporočajo iz galerije, vseeno pa izbor 30 umetnin pomeni dovolj celovit vpogled v Mušičevo ustvarjanje.

Prodajna razstava predstavlja "umetnikov ustvarjalni genij", pravi Taja Legat Lokar iz galerije. Umetniški opus enega ključnih predstavnikov slovenskega slikarstva v 20. stoletju se odlikuje z izvirnim pristopom k izbrani motiviki, izjemno občutljivostjo za barvne odtenke in kompozicijsko dognanostjo, ki vsako formalno rešitev uskladi z vsebinsko komponento posamezne likovne stvaritve.

V olju, akvarelu, gvašu, risbi in grafiki je ustvarjal širok tematski razpon, ki ga je narekovalo predvsem sredozemsko okolje z močno osebno noto. Njegovo slikarstvo zaznamuje virtuozno prehajanje iz figuralike v abstrakcijo. Od krajinskih in mestnih (zlasti beneških) vedut z neverjetno lahkotnostjo najde vezi s portretom in avtoportretom, kjer pride posebej do izraza njegov značilni slikarski rokopis, s katerim svoje intimne izkušnje povzdigne na raven občečloveških usod in zavedanja minljivosti vsega zemeljskega, krhkosti eksistence in posameznikove nemoči pred neizbežnostjo smrti, je o Mušičevem ustvarjanju zapisal umetnostni kritik Brane Kovič.

Od Krasa do Benetk
Zoran Mušič je večino življenja preživel med Benetkami in Parizom. Svoje motive je ves čas navezoval na Kras in na kraške prizore. Zanimanje evropske javnosti je pritegnil z upodabljanjem konjičkov, svetovno prepoznavnost pa je dosegel s ciklom Nismo poslednji. Znane so tudi njegove vedute Benetk in starostni avtoportreti.

Rodil se je leta 1909 v Bukovici na Primorskem. Leta 1944 so ga internirali v koncentracijsko taborišče Dachau, izkušnja, ki jo je po vojni ujel v enem najbolj pretresljivih slikarskih protivojnih ciklov v slovenski umetnosti. Po vojni se je preselil v Benetke in se poročil s slikarko Ido Cadorin. V petdesetih letih je za svoje drugo domovanje izbral Pariz, od takrat pa malodane vse do smrti živel razpet med francosko prestolnico in Benetkami, kjer je pokopan.

V Galeriji Kos bodo pod naslovom Mušič = Music njegova dela na ogled do 19. oktobra.