Bruno Jaubert iz dražbene hiše Artcurial je za strokovno javnost pojasnil, da je van Gogh delo ustvaril na začetku svoje umetniške poti, in sicer leta 1882, ko se je posvečal slikanju delavcev iz svoje dežele; navdihovala ga je pokrajina v okolici Haaga. Platno je hkrati edina krajina iz tega obdobja van Goghove kariere; na njej so nekateri motivi - na primer vrane in težko ter oblačno nebo, ki so kasneje postali stalnice umetnikovega opusa.

Jaubert je napovedal še, da bo junijska dražba pomemben dogodek na umetniškem trgu, na katerem je van Goghovih del vse manj.

V dražbeni hiši pričakujejo, da bo delo na dražbi doseglo okoli pet milijonov evrov, a kljub vsemu zaradi redkosti umetnikovih del na trgu ne morejo z gotovostjo trditi, da bo to tudi končni znesek. Za najdražje van Goghovo delo sicer velja Portret dr. Gacheta, ki je bil leta 1990 na dražbi prodan za vrtoglavih 82,5 milijona evrov.

Van Gogh kot mafijski talec
Slika Ženske krpajo mreže na sipinah je nastala v istem obdobju kot delo Pogled na morje pri Scheveningenu, ki so ga leta 2002 sodelavci italijanske mafijske združbe camorra ukradli iz amsterdamskega van Goghovega muzeja in so ga v Neaplju našli šele pred dvema letoma.

Na dražbi v Parizu bodo 4. junija ponudili še pet manj pomembnih del van Goghovega prijatelja Paula Gauguina. Med njimi bo portret Gauguinovega prijatelja iz otroštva Antoineja Charlesa Favreja, za katerega pričakujejo, da bodo iztržili med 180.000 in 250.000 evrov.

Nesojeni pridigar in trgovec z umetninami
Vincent van Gogh (1853-1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Najprej je delal za mednarodno podjetje za trgovanje z umetninami, postopoma pa je izgubil zanimanje za svoje delo in se obrnil k Bibliji. Kot potujoči pridigar je deloval na območju Belgije.

Leta 1880 se je posvetil umetnosti. Sprva je slikal temne slike, leta 1886 pa je odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste, tam pa se je tudi seznanil z japonsko umetnostjo. Njegova barvna lestvica je v Parizu postala svetlejša, poteze čopiča izrazitejše, dramatičnost slike pa poudarjena s črnim robljenjem barvnih ploskev.

Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Postopoma je med njima prišlo do osebnih nesoglasij in decembra je van Gogh v enem od svojih napadov Gauguinu grozil z britvijo. Kasneje si je z njo odrezal košček ušesa.

Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. Maja 1890 se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza, kjer se je julija 1890 ustrelil. Njegove zadnje dneve je lani tematiziral inovativni animirani "oljni" film Z ljubeznijo, Vincent.