Glasba skupine The Beatles je najstrožje zaščitena, čeprav so si tudi sami izposojali pri starih bluzovskih napevih. Zaradi Beatlov se danes avtorske pravice za posnetke tudi podaljšujejo, glasbena industrija pa zahteva vse strožje avtorske pravice in preganja izmenjavo datotek. A reference, izposojanje in parafraze so bili vedno sestavni del razvoja glasbe. Foto: Aksioma
Glasba skupine The Beatles je najstrožje zaščitena, čeprav so si tudi sami izposojali pri starih bluzovskih napevih. Zaradi Beatlov se danes avtorske pravice za posnetke tudi podaljšujejo, glasbena industrija pa zahteva vse strožje avtorske pravice in preganja izmenjavo datotek. A reference, izposojanje in parafraze so bili vedno sestavni del razvoja glasbe. Foto: Aksioma
ConnyBlom_The_Complete_Beatles
V zvočni instalaciji je Conny Blom uporabil vse posnetke skupine, a nobene pesmi ni mogoče prepoznati. Vsi posnetki so zazankani in predvajani istočasno, tako da v vsakem trenutku nepretrganega zvoka slišimo vse studijske posnetke hkrati. Foto: Aksioma

Strožji zakoni o avtorskih pravicah, ki jih zahteva glasbena industrija, ne bi služili zaščiti ustvarjalcev, ampak bi predvsem povečali oviro za razvoj in ustvarjalnost zaradi zaščite lastnih interesov.

Si predstavljate današnjo glasbo brez džeza ali rocka?

Reference, izposojanje ali parafraze, ki so bili nekdaj sestavni del razvoja glasbe, danes brez denarne podpore glavnih igralcev v glasbeni industriji sploh niso mogoči. Nekateri glasbeni žanri, kot sta džez in rock, se tako ob današnji zakonodaji sploh ne bi mogli razviti.
Namesto da bi glasbena industrija skušala slediti razvoju tehnologije, finance namenja za lobiranje in prepričevanje politikov ter zakonodajalcev, da naj bi sodno preganjali tako izmenjavo datotek kot tudi vse ustvarjalce, ki si nekaj izposodijo zato, da bi ustvarili nekaj novega.
V tem okviru je izrazito zaščitena glasba liverpoolske skupine The Beatles, ki si je tudi sama veliko izposojala pri starih bluzovskih napevih. Prav ta skupina je eden izmed razlogov, zakaj se danes avtorske pravice za posnetke podaljšujejo, in prav Beatle je Conny Blom uporabil za svojo zvočno instalacijo, s katero posega v današnji kontekst avtorskih pravic.
Vsi posneti Beatlov – ali res poslušamo Beatle?
Blomova osemkanalna zvočna instalacija, ki se bo v Zavodu za sodobne umetnosti Aksioma odprla 6. februarja ob 19. uri, sestoji izključno iz glasbe, ki so jo posneli Beatli. V instalacijo Celotni Beatlesi (The Complete Beatles) je vključena vsaka sekunda uradno izdanih posnetkov skupine, vendar nobene pesmi ni mogoče prepoznati. Vsi posnetki so namreč zazankani in predvajani istočasno, tako da v vsakem trenutku nepretrganega zvoka slišimo vse studijske posnetke hkrati. Ko obiskovalec hodi po razstavnem prostoru in se približuje posameznim zvočnikom, se zvok spreminja. Delni toni migetajo in vibrirajo. Čeprav ni mogoče prepoznati niti note izvirne glasbe, je razlika med produkcijo zgodnjih in poznejših albumov opazna. Pri tem delu ne gre za semplanje, saj je produkcija Beatlov predstavljena v celoti, a instalacija kljub temu zastavlja vprašanja – ali res poslušamo Beatle?
Conny Blom je umetnik, ki trenutno živi in dela na Švedskem. Diplomiral je iz umetnostne zgodovine, magisterij pa opravil iz likovne umetnosti. Obravnava predvsem vprašanja sodobne družbe, življenjske razmere in pravice posameznika v odnosu do družbe in ekonomskih sil. Pri tem uporablja materiale iz popularne kulture, pa tudi klasična dela sodobne umetnosti, vse to zato, da bi predstavil spregledano, ponudil drugačen pogled, preizprašal in subvertiral uveljavljene hierarhije.