Zbirko Orinoco sestavljajo predmeti materialne in duhovne kulture dvanajstih staroselskih družb, ki živijo v porečju Orinoka. Ti ljudje izvirajo iz Brazilije in Kolumbije, živijo pa tudi ob robu venezuelskega porečja Amazonke ter ob rekah Guanía in Negro. Foto: SEM
Zbirko Orinoco sestavljajo predmeti materialne in duhovne kulture dvanajstih staroselskih družb, ki živijo v porečju Orinoka. Ti ljudje izvirajo iz Brazilije in Kolumbije, živijo pa tudi ob robu venezuelskega porečja Amazonke ter ob rekah Guanía in Negro. Foto: SEM
Orinoco: Indijanci amazonskega deževnega gozda
Razstava tudi posredno izpostavlja vprašanje, ali majhna ljudstva danes ob uničevanju krhkega ekosistema tropskega gozda še lahko ohranijo svoj način življenja in življenjsko okolje, ki ogroža globalno ekološko ravnovesje. Ohranitev deževnega gozda je nujna za preživetje amazonskih indijanskih kultur in za planet kot celoto. Foto: SEM

V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bodo ob 19.00 odprli razstavo Orinoco: Indijanci amazonskega deževnega gozda. Na ogled je približno 700 predmetov, ki pričajo o tradiciji staroselskih ljudstev, ki že stoletja živijo v deževnem gozdu ob reki Orinoco v južni Venezueli.

Zbirka Orinoco je največja zbirka etnografskih predmetov iz Venezuele in je v lasti Fundacije Cisneros. Nastajati je začela v 50. letih preteklega stoletja in danes šteje kar 2.000 predmetov.

Razstava je postavljena v slikovni in zvočni ambient deževnega gozda; razdeljena je na tri glavne sklope: narava, vsakdanje življenje ter sistemi verovanj in obredov. Na ogled bo širok razpon predmetov, od obrednih, kot so maske, okraski iz perja in šamanski pripomočki, do pestrega izbora nakita. Obiskovalci razstave bodo lahko občudovali tudi številna glasbila in predmete iz vsakdanjega življenja, ki vsi odražajo nezapleten odnos med njihovimi uporabniki in naravo.
Venezuelsko staroselsko prebivalstvo, ki živi v porečju Orinoka, je eno najmanjših v Latinski Ameriki. Sestavljajo ga majhne etnične skupine, vsaka s svojim jezikom in družbenim sistemom. Čeprav so se danes številna ljudstva že prilagodila novi družbi in opustila številne sestavine svoje kulture, so druga ohranila svojo identiteto in razvila nove oblike. Amazonski Indijanci so vedno živeli daleč od gosto naseljenih središč ter se preživljali z lovom, ribolovom in obdelavo zemlje.
Celo leto prireditev v znamenju pragozda
Razstava v SEM-u bo na ogled eno leto. V tem času se bodo zvrstili številni dogodki, od rednih vodstev po razstavi, ustvarjalnih delavnic za otroke, predavanj, filmskih projekcij do okrogle mize na temo uničevanja ekosistema tropskega gozda, ki ogroža svetovno ekološko ravnovesje in vpliva na izginotje indijanskih ljudstev amazonskega območja.

Razstava sodi v sklop prizadevanj Fundacije Cisneros po širjenju globljega razumevanja raznolikih in samosvojih kultur Južne Amerike. Od leta 1999 naprej so razstave, ki so temeljile na orinoški zbirki, privabile več kot tri milijone obiskovalcev.