Po mnenju Svetlane Slapšak je Martin Krpan danes dragocen bolj kot kadar koli prej.
Po mnenju Svetlane Slapšak je Martin Krpan danes dragocen bolj kot kadar koli prej. "Prinaša veselje, upor, prečkanje psevdomoralnih meja in igrivost v okolje sovraštva in mrkih pogledov. Foto: Jaka Varmuž/LGL/Jaka Varmuž
Na razstavi v preddverju velike odra je mogoče videti Martina Krpana, kočijaža ter cesarja in ministra Gregorja, ki sta med najbolj izrazitimi figurami v predstavi. Foto: Jaka Varmuž/LGL/Jaka Varmuž
LGL je bil ustanovljen leta 1948 kot Mestno lutkovno gledališče. Prva premiera je bila 10. oktobra istega leta v okviru Ljubljanskega festivala. Foto: Jaka Varmuž/LGL/Jaka Varmuž
Fran Levstik je pripovedko Martin Krpan z Vrha objavil leta 1858 v Slovenskem glasniku. Foto: Jaka Varmuž/LGL/Jaka Varmuž

Nocoj ob 18.00 bo na velikem odru LGL-ja v režiji Tina Grabnarja uprizorjen novi Martin Krpan. Pripovedka Frana Levstika o močnem človeku, ki s svojo kobilo skrivaj tihotapi sol, ob tem pa bleščeče cesarsko življenje na dunajskem dvoru, nonšalantnem sekanju prečudovite dvorne lipe in divjem dvoboju, je ustvarjalcem (avtorji priredbe so Ana Duša, Tin Grabnar, Brina Klampfer, ki je tudi dramaturginja, za likovno podobo pa je poskrbela Špela Trobec) nudila tradicionalno izhodišče s sodobno interpretacijo. Zgodba se odvija na klasičnem prizorišču za ročne lutke, imenovanem kastelet, igralke Zala Ana Štiglic, Martina Maurič Lazar in Maja Kunšič pa uporabljajo tradicionalno tehniko ročnih lutk.

Martin Krpan spremlja delovanje Lutkovnega gledališča Ljubljana že vse od njegovih začetkov, saj je to predstava, s katero so ljubljanski lutkarji odprli svoje prve prostore takratnega Mestnega lutkovnega gledališča leta 1950 na Levstikovem trgu, zato jo včasih imenujemo prva "prava" predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, čeprav je gledališče delovalo že od leta 1948.

Martin Krpan – nacionalni junak in slikanica za otroke
Malce neumen in trapast, predvsem pa zelo iznajdljiv, neizmerno močan, z razvitim smislom za humor in čutom za pravičnost – to je Martin Krpan, prvi slovenski literarni junak z nacionalno močno pomembno vlogo. Martina Krpana je danes, ko poznamo številne superjunake, mogoče primerjati prav vsakim izmed njih, čeprav njegova moč nima čudežnih izvorov, ampak izhaja zgolj iz zdravega kmečkega življenja in trdega dela tam gori pri Sv. Trojici. Tako kot iz takšnih razmer izhaja tudi njegova zdrava (kmečka) pamet.

Besedilo za tokratno uprizoritev, imenovano tudi divja lutkovna prigoda Martin Krpan, je nastalo na podlagi pripovedke Frana Levstika, ki jo je objavil pred 160 leti v Slovenskem glasniku. Zgodba je v vseh teh letih doživela veliko ponatisov, priredb, ilustracij, radijskih iger, gledaliških priredb, nastala je tudi animirana risanka. Levstik se je ob pisanju zavedal, da takrat po večini nepismeno slovensko ljudstvo potrebuje preprosto zgodbo o kmečkem junaku, ki jo bo razumelo in se z njo poistovetilo, a kljub temu ni zapadel v enoznačno pisanje, so zapisali v LGL-ju.

Spremljajoča razstava
V preddverju velikega odra pa je na ogled tudi razstava iz sklopa Odprašeno, na kateri bodo na ogled nekatere lutke in rekviziti iz predstave Martin Krpan iz leta 1950. Ker gledališče sprva ni imelo svojih likovnih ustvarjalcev, so izdelavo lutk za predstavo zaupali Šoli za umetno obrt pod vodstvom kiparja Boža Pengova in kiparke Ajše Pengov. Tehnično zasnovo za lutke je prevzel Ciril Jagodic, vse kostume pa je ustvarila Mija Jarc, ena od začetnic slovenske kostumografije.

Na razstavi je mogoče videti Martina Krpana, kočijaža ter cesarja in ministra Gregorja, ki sta med najbolj izrazitimi figurami v predstavi. Poleg lutk bo razstavljenih tudi nekaj kopij skic za scenografijo, ki jo je izdelal nekdanji sokolski lutkar in scenograf Lado Skrušny, ter nekaj bolje ohranjenih scenskih rekvizitov, kot so sani in pohištvo dunajskega dvora v izdelavi Janka Vertina.