Jeff Koons s svojim umetniškim delom Lunine mene, ki je odpotovalo na Luno in bo tam tudi za zmeraj ostalo. Foto: Omrežje X
Jeff Koons s svojim umetniškim delom Lunine mene, ki je odpotovalo na Luno in bo tam tudi za zmeraj ostalo. Foto: Omrežje X

Prvi zasebni pristanek na Luni so izvedli z robotsko sondo oziroma lunarnim pristajalnikom tipa Nova-C, imenovanim Odysseus (Odisej), ki je bil uporabljen prvič. Pristal je blizu Luninega južnega pola, njegov pristanek pa je pomemben zato, ker je šele prvič po letu 1972 ameriško plovilo doseglo Lunino površje.

Sorodna novica Američani po 52 letih pristali na Luni, a z napako

Med 130 kilogrami tovora tudi umetniško delo
Odisej meri v višino 4,3 metra in v širino 1,6 metra, njegova masa znaša 675 kilogramov, zmore pa do 130 kilogramov tovora. Pred potjo so ga opremili z več Nasinimi znanstvenimi eksperimenti, pa tudi z nekaj kosi tovora, za katere so sredstva namenili zasebniki.

125 jeklenih kroglic, ki so odpotovale na Luno. Foto: Omrežje X
125 jeklenih kroglic, ki so odpotovale na Luno. Foto: Omrežje X

Podjetja, univerze in posamezniki so tako kot tovor na Luno poslali: posebno izolacijo prototip lunarnega teleskopa ILO-X, arhivski skupek enciklopedij in drugih podatkov o človeštvu Lunaprise, računalniške podatke v oblaku – v hrambo na Luni, pod okriljem družbe Lonestar in kot omenjeno, skulpture Jeffa Koonsa.

Kroglice na Luni in NFT-ji na Zemlji
Slavni 69-letni ameriški umetnik, sicer znan tudi kot Kralj kiča, je ustvaril delo Lunine mene (Moon Phases), ki ga sestavlja 125 unikatnih kroglic iz nerjavečega jekla, ki predstavljajo različne Lunine mene. Koonsovo delo je potovalo v škatli, pritrjeni na zunanjo sondino stran. Na tem delu sonde je potovala zgolj njegova stvaritev, preostali znanstveni instrumenti so bili drugje. Ta komponenta umetnine, torej 125 kroglic, bo za zmeraj ostala na Luni, tako rekoč druga komponenta pa ostaja na Zemlji, in sicer v obliki NFT-jev, se pravi nezamenljivih žetonov, ki so virtualni zbirateljski predmeti in jih bo mogoče kupiti.

Imena posameznikov iz različnih delov sveta, področij in časovnih obdobij
"Vsak posamični kos umetniškega dela Lunine mene je povezan z ljudmi, zaslužnimi za dosežke v zgodovini človeštva. Seznam imen je univerzalen, vključno s posamezniki iz različnih delov sveta, področij in časovnih obdobij, med njimi so Platon, Nefretete, Artemisia Gentileschi, Andy Warhol, Gabriel García Márquez, Mahatma Gandhi, Sojourner Truth, Leonardo da Vinci, Ada Lovelace, David Bowie, Helen Keller in drugi. Njihova imena bodo posamično prikazana pred Luninimi menami in bodo tako spomnila na te osebnosti. Na ta način Koons izkazuje čast nekaterim največjim dosežkom preteklosti, da bi navdihnil prihodnje generacije," piše v sporočilu za javnost.

Ob napovedi projekta je Koons leta 2022 na omrežju X zapisal: "Z velikim veseljem najavljam svoj prvi NFT-projekt, Lunine mene, ki je zakoreninjen v humanizmu in filozofski misli." Napoved je pospremil z videom, v katerem je pred kuliso svetlobne projekcije opeval dosežke človeštva. "Raziskovanje vesolja nam je ponudilo nov pogled na naše sposobnosti preseganja zemeljskih omejitev. Te ideje so v samem jedru mojega NFT-projekta, ki ga lahko razumemo kot nadaljevanje in poklon človekovim navdihujočim dosežkom na našem planetu in onkraj njega," je še dodal.

Padli astronavt belgijskega umetnika Paula Van Hoeydoncka, ki je Luno
Padli astronavt belgijskega umetnika Paula Van Hoeydoncka, ki je Luno "naselil" že leta 1971. Foto: Wikipedia

Samotni astronavt, ki je na Luni že vse od leta 1971
A Koonsova umetnina ni prva, ki je pripotovala na Luno in tam tudi ostala. Za misijo Apollo 15 leta 1971 je belgijski umetnik Paul Van Hoeydonck dobil naročilo za izdelavo aluminijaste skulpture v obliki astronavta, naslovljene Padli astronavt (Fallen Astronaut). 8,9 centimetra visoka figura je morala biti lahka, a trdna in zmožna kljubovati ekstremnim temperaturnim nihanjem Lunine površine. Tja jo je 1. avgusta 1971 ob spominsko ploščo z imeni pokojnih osmih ameriških astronavtov in šestih sovjetskih kozmonavtov postavil ameriški astronavt David Scott, piše Euronews.