Kultura - Zgodbe

Dosso Dossi: Alegorija slikarstva, okoli leta 1530Likovna umetnost človeka že stoletja nagovarja z moralističnimi opozorili, zgodovinsko pripovedjo, z begom v drug svet ali le z likovnim mojstrstvom.

Ustvarjanju se človek posveča že od prazgodovine, marsikomu pa še danes pomeni največji smisel njegovega bivanja. Tisočletja so za seboj pustila množico del, ki jim je posamezno obdobje dalo povsem lasten pečat, ki pripoveduje o razmišljanju takratnih ljudi, njihovemu dojemanju sveta in Boga, nenazadnje pa lahko prav preko umetnosti spoznamo tudi, kakšen je bil njihov vsakdanjik in njihove navade.

Človekova zgodovina skozi likovno podobo
In čeprav pogosto z zanimanjem spoznavamo, kako drugačni so bili naši predniki, pa morda še pogosteje ugotovimo, da se stvari v vseh teh stoletjih vendarle niso tako bistveno spremenile. Umetnost ni le odraz miselnosti določenega časa, ampak nam pogosto zelo nazorno pripoveduje tudi o političnem in gospodarskem dogajanju nekega obdobja. Večji in manjši umetniki so v svojih opusih za seboj pustili prave dokumente časa, ki jih še danes z navdušenjem prebiramo, hkrati pa občudujemo njihovo likovno mojstrstvo.

Imena, ki se "skrivajo" za umetninami
V tej sekciji je osrednja pozornost namenjena umetninam, ki so nastale v zgodovini zahodnoevropske umetnosti, spoznati pa bo mogoče tako njihove ikonografske posebnosti, kot likovne poudarke in okoliščine, v katerih so nastale. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na njihove avtorje, ki so pri svojem delu pokazali lastno razumevanje sveta, svoje značajske posebnosti ali zgolj prilagajanje želji naročnikov.

Michelangelov David se bo moral preseliti Mestne oblasti so dosegle svoje. Po 135 letih bodo eno največjih svetovnih znamenitosti, Michelangelovega Davida, preselili na obrobje mesta.
3
Na Dunaju Tizian, v Madridu Velazquez Na Dunaju so na ogled pozna dela renesančnega umetnika Tiziana, v Madridu pa občudujejo ustvarjanje baročnega slikarja Velázqueza.
Fotozgodba: Zgodovina grdega Letos je Ljubljano obiskal pisatelj Umberto Eco, ki je ob tej priložnosti pripravil tudi predavanje o svoji knjigi Zgodovina grdega.
3
Rupnikov zlati mozaik v Fatimi Oktobra je v novi cerkvi Svete Trojice v Fatimi v vsem svojem sijaju zasijal nov mozaik jezuita patra Marka Rupnika, ki je navdih našel v 22. poglavju Apokalipse.
7
Quo vadis, Domine? Na sliki Quo vadis, Domine? se je baročni slikar Annibale Carraci posvetil motivu, ki ga v zgodovini umetnosti sicer ne najdemo prav pogosto.
Mušičevi Konjički galopirajo v galerijo Umetnine modre sobe zbirke Evropskih slikarjev Narodne galerije so dobile imenitno družbo. V njej od zdaj domujejo Konjički Zorana Mušiča.
Mileševski Beli angel se je ustavil v Ljubljani Ko so križarski pohodi opustošili Bizanc, je vodilno umetniško vlogo od njega prevzela Srbija. Dragulji takratnega ustvarjanja so te dni na ogled v Ljubljani.
Poezija Giorgionejevih platen Renesančni slikar Girogione je na svojih platnih zajel prav posebno čutno vzdušje, zaradi katerega so Benečani njegove slike poimenovali z besedo "poezije".
Brezkončne Friedrichove krajine V zgodnjem 19. stoletju je v nemških deželah ustvarjal slikar, ki je nebogljenega človeka postavil v brezčasni svet romantične krajine.
Ko Venera ustvari in uniči ljubezen Italijanski baročni slikar Guido Reni je na eni svojih mojstrovin sijajno ujel trenutek, ko je Hipomenesu uspelo premagati svojo prihodnjo ženo Atlanto.
Moralni avtoportret Lojzeta Spacala "Vsa Spacalova dela so tudi nekakšen “moralni avtoportret”," je o umetnosti velikega slovenskega umetnika povedal njegov poznavalec in grafik Franko Vecchiet.
Baročna dramatika Apolona in Dafne Ovidove Metamorfoze so umetnikom večno predstavljale poseben izziv, saj je bila upodobitev spreminjanja človekovega telesa hitro lahko komična.
Kozmične razsežnosti Poslednje sodbe Približno 124 figur pripoveuje zgodbo Poslednje sodbe, ki jo najdemo v Conquesu, na največjem ohranjenem romanskem timpanonu.
Nevsiljiva podoba Vermeerjevega sveta Na znameniti veduti Delfta je nizozemski slikar Johannes Vermeer okoli leta 1660 zajel fotografsko resnico svojega rojstnega mesta.
Arcimboldove fantastične alegorije Na prvi pogled le komično upodobljene glave skrivajo v sebi simboliko štirih elementov, dob človekovega življenja in Aristotelov koncept mikro- in makrokozmosa.
Viharjenje El Grecove poteze Konec 16. stoletja sicer krajina v zahodnoevropski umetnosti ni bila posebnost, zato pa jo je bilo toliko težje najti v opusu španskih umetnikov.
Resnični svet Fride Kahlo "Nikoli nisem slikala sanj. Slikala sem sem svojo realnost," je umeščanje med nadrealiste zavračala velika slikarka 20. stoletja, Frida Kahlo.
4
Posledice dobre in slabe vlade Srednjeveški umetnik Ambrogio Lorenzetti je na stene sienske Palazzo Pubblico v slikarski jezik prenesel pravni zakonik tistega časa.
Provokativni realizem Gustava Courbeta Z objektivnim in brezčutnim realizmom se je Gustave Courbet zoperstavil akademskim načelom slikarstva in začel novo umetniško smer.
Dramatična mističnost Jacopa Tintoretta Renesančna pojmovanja, ki so Leonarda vodila pri slikanju Zadnje večerje, je stoletje pozneje na upodobitvi istega motiva razbil Tintoretto.
Kazalo