Samanta Baranja meni, da obstaja en romski jezik in več romskih narečij. Foto: Bogdan Miklič Foto:
Samanta Baranja meni, da obstaja en romski jezik in več romskih narečij. Foto: Bogdan Miklič Foto:
"Če greste po svetu in se poskušate sporazumevati z Romi, lahko hitro ugotovite, da so osnovni pojmi enaki v vseh narečjih." Foto: Bogdan Miklič

Baranja, ki se ukvarja z raziskovanjem romskega jezika ter vzgojo in izobraževanjem romskih otrok, ob tem pojasnjuje, da je Amari čhib/Naš jezik ena izmed prvih slovnic prekmurske romščine v slovenskem prostoru, ki vsebuje poglavja iz sociolingvistike, glasoslovja, oblikoslovja in skladnje. Opremljena je z recenzijami različnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vprašanji Romov.

Pri slovnici gre za celovit pregled osnovnih jezikovnih značilnosti prekmurske romščine s konkretnimi primeri. Slovnica je barvna in napisana v precej lahko razumljivem jeziku. "Njeno nastajanje je bilo zaradi pomanjkljive raziskanosti romščine v Sloveniji nekoliko oteženo, vendar sem pridobljeno znanje iz tuje literature poskušala združevati z znanjem, ki ga imam kot rojena govorka tega narečja," razkriva Baranja.

Omenjena slovnica ponuja vsem zainteresiranim vpogled v strukturo prekmurske romščine, ki ima vrsto posebnosti. Tako kot večina romskih narečij tudi to pozna samo ednino in množino, moški in ženski spol ter osem sklonov. Kot pravi Baranja, je njegova najizrazitejša značilnost močan vpliv madžarskega jezika, zato se zanj večkrat uporablja poimenovanje romungro, uvršča pa se v skupino južnih osrednjih narečij romskega jezika, kamor med drugim spada tudi narečje gradiščanskih, madžarskih in slovaških Romov. "Posebnosti prekmurske romščine so predvsem fonološke narave, saj lahko zasledimo vsaj tri različice izgovorjave istih romskih besed," pristavi.

Publikacija je nastala v okviru projekta Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. Namenjena je strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju, ki se srečujejo z romskimi otroki, ter vsem drugim, ki si želijo usvojiti nekaj osnovnih jezikovnih značilnosti prekmurske romščine. "Delo je pomemben prispevek k spoznavanju in razumevanju tega romskega narečja. Z njegovo pomočjo bi lahko dosegli bolj kakovostno komunikacijo z romskimi otroki, saj se pedagoško osebje srečuje s pomanjkanjem tovrstnega gradiva. Poleg tega publikacija prispeva k raziskanosti in ohranjanju ter negovanju romščine na severovzhodu Slovenije," dodaja Baranja.

Po njenem mnenju obstaja en romski jezik in več romskih narečij. Verjame namreč, da je pred prihodom Romov v Evropo obstajal skupni romski jezik, ki ima svoje korenine v jezikih hindi in sanskrt. "Če greste po svetu in se poskušate sporazumevati z Romi, lahko hitro ugotovite, da so osnovni pojmi enaki v vseh narečjih. Zaradi zgodovinskega preseljevanja in težnje po čim uspešnejši integraciji v širše družbeno okolje so bili Romi prisiljeni v svoje besedišče sprejemati izraze večinskega prebivalstva, kar je privedlo do raznolikosti romskih narečij. Še več, interferenca jezikov večinskega prebivalstva je bila tako močna, da smo začeli govoriti o več romskih jezikih," razlaga Baranja.

Ob koncu omeni, da se je do pred kratkim romščina prenašala le ustno. Pisna gradiva so začela intenzivneje nastajati v zadnjem desetletju. Zaradi zapisov v več različnih narečjih oziroma jezikih obstaja tudi več različnih slovnic.

Za MMC Bogdan Miklič