"Trudimo se, da bi se to spremenilo. Policija, zdravstvo, šola posredujejo zaznave nasilja, a doslej se ni na nas obrnila še nobena žrtev. Tudi po prijavi žrtve ne želijo spregovoriti o nasilju, temveč ga absolutno zanikajo," ugotavlja Žugičeva, ki dodaja, da so v primeru Romov šele na začetku procesa ozaveščanja tovrstnega nasilja.

Toda nasilje se dogaja. V varni hiši, ki jo vodi CSD Krško, so že imeli nekaj Romkinj, vendar so prihajale z drugih območij Slovenije. "Romkinje z našega območja bi nameščali v druge varne hiše, da jih ne bi kdo prepoznal," pojasnjuje Žugičeva, ki pravi, da nobena Romkinja z njihovega območja še ni izrazila želje po tem, so pa nameščali romske otroke v krizni center, ki tudi deluje v krški občini.

"V konkretnih primerih, ko se srečamo z nasiljem v romski družini, se čutimo precej nemočni," je še pripomnila Žugičeva, ki je na vprašanja, ali ima CSD Krško kakšne posebne programe, ki bi bili usmerjeni v pomoč ženskam in otrokom v romski skupnosti, dejala, da v okviru javnih del obstaja program, namenjen socializaciji Romov, v katerega je vključen tudi pripadnik romske skupnosti. Ta program pomeni most med CSD-jem in pripadniki romske manjšine.

"Drugi program je psihosocialna pomoč družinam, kjer ugotavljamo ogroženost otrok zaradi neurejenih razmer. Vanj so vključeni laični delavci, nadzirajo ga strokovne sodelavke. Od letošnjega oktobra naprej izvajamo v naselju Kerinov Grm dvakrat tedensko delavnice, ki so usmerjene v preprečevanje nasilja v družini. Zastavili smo jih na široko, saj nasilje v družini dodatno prispeva k marginalizaciji romske skupnosti," meni Žugičeva. V te delavnice vključujejo čim več zunanjih institucij, obravnavajo zdravstvene, izobraževalne in druge teme.

V okviru mednarodnih dni boja proti nasilju nad ženskami so posebej zanje imeli delavnice za dodatno ozaveščanje o tem, da nasilje nad njimi ne bi smelo biti tabutema, ampak bi morale spregovoriti o njem. "V ta namen smo zaprosili za pomoč pripadnico večinske skupnosti, ki je bila sama žrtev družinskega nasilja, da je z Romkinjami delila svojo osebno izkušnjo življenja v nasilju. Pojasnila je, kako se ji je uspelo izviti iz tega primeža in zaživeti urejeno, mirno življenje," pristavlja Žugičeva.