Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko književnost. V času reformacije je tako nastala tudi prva slovenska knjiga, Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik postavila na mesto knjižnega jezika. Foto: BoBo
Zahteva po prevodih verskih knjig v jezike vernikov je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med njimi tudi na slovensko književnost. V času reformacije je tako nastala tudi prva slovenska knjiga, Katekizem Primoža Trubarja, ki je slovenski jezik postavila na mesto knjižnega jezika. Foto: BoBo

Vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika je obenem zahtevala tudi odgovor na vprašanje, komu je ta jezik namenjen v geografskem smislu. Tudi s tem se je začela vzpostavljati zavest, ki jo v današnjem času poimenujemo z besedo narod. Pripadnost jeziku je začela postajati pripadnost "vsem Slovencem".

Kozma Ahačič
Primor Trubar, izvirnik Katekizma
Ob zaključku projekta po izvirnih knjigah iz 16. stoletja bodo imeli bralci prvič pred seboj celotno Trubarjevo delo. Foto: BoBo
Geza Filo
Po besedah škofa evangeličanske cerkve v Sloveniji Geze Fila so tedanji časi zahtevali preporod. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Brez reformatorjev, upornikov vseh vrst in manjšinsko drugače mislečih Slovenci svoje države in uradno priznanega jezika verjetno sploh ne bi imeli. "Ponižno bi se klanjali in služili vsakokratnemu gospodarju ter se skupaj s Katalonci in drugimi narodi brez lastne države bolj ali manj neuspešno borili za svojo suverenost in mednarodno priznanje," je povedal predsednik protestantskega društva Gruden, ki je lani poleti nasledil dolgoletnega predsednika Viktorja Žaklja.

Praznik in dela prost dan
Nocoj, na predvečer njihovega dneva, dneva reformacije na Ravnah na Koroškem pripravljajo osrednjo državno proslavo, ki bo počastila spomin nanje. Praznik in dela prost dan obuja spomin na gibanje, od katerega je minilo več kot pol tisočletja in je v slovenskem prostoru poskrbelo za prevetritev družbenih, kulturnih in verskih razmer.

Slavnostni govornik je bil minister za kulturo Dejan Prešiček.

Velik korak naprej
Kot pravi jezikoslovec Kozma Ahačič, je reformacija v 16. stoletju v naše dežele prinesla knjižni jezik. Že prej lahko v posamičnih rokopisih zasledimo bogato izročilo slovenskega govorjenega jezika, vendar je vzpostavitev knjižnega jezika v tem kontekstu velik korak naprej.

Vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika je obenem zahtevala tudi odgovor na vprašanje, komu je ta jezik namenjen v geografskem smislu. Tudi s tem se je začela vzpostavljati zavest, ki jo v današnjem času poimenujemo z besedo narod. Pripadnost jeziku je začela postajati pripadnost "vsem Slovencem".


Versko toleranten in svoboden

Po besedah škofa Evangeličanske cerkve v Sloveniji Geze Fila so tedanji časi zahtevali preporod. Krščanstvo je stopilo na pot burnih razprav in pomembnih sprememb. Te spremembe so se razvijale skozi stoletja in so naposled za vselej spremenile evropskega človeka. Preobrazile so ga v versko tolerantnega in svobodnega.

Slovenci smo lahko po škofovih besedah ponosni na svoje može tedanjega časa, ki so spoznali pomen preobrazbe in duha časa in ga znali povezati s potrebami naroda. V središču tega pomembnega dejanja je bila mogočna osebnost Primoža Trubarja. Objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in naposled prevod celotne Biblije so postavili slovenski narod nepovratno na zemljevid evropskih narodov.

Lutrovih 95 tez
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začelo 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.

To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku – Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V tem obdobju je nastal tudi prvi slovenski pravopis Zimske urice Adama Bohoriča in prevod Biblije Jurija Dalmatina.

Dan reformacije, 31. oktober, je v Sloveniji od leta 1992 državni praznik in dela prost dan.

Na Ravnah, kjer bodo dan nocoj praznično zaznamovali, bodo po uvodnem nagovoru, ki ga bo imel predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar Matjaž Gruden, in po besedah ministra za kulturo v kulturnem programu Čas pridige, čas upora nastopili Mirjam Korbar, Darja Reichman, Minca Lorenci, Maruša Majer in Nataša Keser ter Moški pevski zbor Vres s Prevalj pod vodstvom Helene Buhvald Gorenšek.

Pod vezno besedilo in pesmi se podpisuje Vinko Möderndorfer, pod režijo proslave pa Primož Ekart.

Dan reformacije so pretekli petek že počastili na proslavi v Murski Soboti, kjer je bil slavnostni govornik predsednik DZ-ja Dejan Židan.

Vzpostavitev slovenskega knjižnega jezika je obenem zahtevala tudi odgovor na vprašanje, komu je ta jezik namenjen v geografskem smislu. Tudi s tem se je začela vzpostavljati zavest, ki jo v današnjem času poimenujemo z besedo narod. Pripadnost jeziku je začela postajati pripadnost "vsem Slovencem".

Kozma Ahačič
Proslava ob dnevu reformacije
Proslava ob dnevu reformacije