Koroška
(8)

Poudarki

  • Po mnenju stroke je pri uporabi škropiv v hmeljarstvu ključen tudi dialog s prebivalci in uporabniki sosednjih kmetijskih zemljišč
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.2 od 10 glasov Ocenite to novico!
Hmelj
Hmeljarji morajo pred začetkom škropljenja o tem obvesititi uporabnike sosednjih kmetijskih zemljišč. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Dodaj v

Uprava na pobudo civilne iniciative umaknila eno fitofarmacevtsko sredstvo s trga

K ponovnemu pregledu so pozivali v slovenjgraški civilni iniciativi
20. april 2018 ob 10:07
Slovenj Gradec - MMC RTV SLO, STA

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je po ponovnem pregledu vseh v hmeljarstvu registriranih fitofarmacevtskih sredstev eno umaknila s trga, prav tako pa ni izdala dovoljenja drugemu sredstvu, ki je bilo v postopku.

Pobuda za ponovni pregled je prišla od varuha človekovih pravic, poslancev ter Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravje občanov Slovenj Gradec, ki nasprotuje širitvi hmeljišč v bližino naselij. Vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva pri upravi Jernej Drofenik je ob tem dejal, da so na podlagi vprašanj in pobud sprožili postopke ponovnega pregleda vseh 21 v hmeljarstvu registriranih fitofarmacevtskih sredstev, razen tistih, ki se uporabljajo v ekološkem kmetijstvu.

Postopki so urejeni z zakonodajo, predpisano v EU-ju, vse ocene tveganja pa so javno dostopne, je na okrogli mizi Koroškega radia v Slovenj Gradcu poudaril Drofenik in dodal, da je hmelj specifična rastlina z vidika zaščite, saj je manj razširjena kultura, zato pa tudi ni velikega nabora razpoložljivih fitofarmacevtskih sredstev. Pri postopku registracije upoštevajo modele, ki so narejeni za razdaljo pet metrov od tretirane površine. In če se za to oddaljenost izkaže, da sredstvo ni primerno za uporabo, ga ne dovolijo.

Ključen je dialog s hmeljarji
Magda Rak Cizej
z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je glede tega povedala še, da morajo hmeljarji 24 ur pred začetkom škropljenja o tem obvestiti uporabnike sosednjih kmetijskih zemljišč. Irena Friškovec s Kmetijskega zavoda Celje pa je kot primer dobre prakse navedla Savinjsko dolino, kjer hmeljarji obvestijo sosede o škropljenju, ti pa svoje vrtove pokrijejo. Poudarila je prizadevanja vseh za sobivanje in dodala, da se hkrati hmeljarji velikokrat sspoprijemajo z zanašanjem herbicidov s poljedeljskih površin na hmeljišča.

Vsi udeleženci okrogle mize – poleg omenjenih so bili tudi predstavniki kmetijskega ministrstva in NIJZ – so glede na izpostavljena vprašanja poudarili, da je nujen dialog. Za to se zavzema tudi Mestna občina Slovenj Gradec, ki je ustanovila posebno komisijo, po besedah župana Andreja Časa pa je tudi že odprla postopek sprememb lani sprejetega občinskega prostorskega načrta. A so po mnenju udeležencev okrogle mize zahteve civilne iniciative pretirane in jih v celoti ne bo mogoče upoštevati, kot ključen pa so poudarili dialog med hmeljarji in drugimi deležniki.

Povpraševanje po hmelju se povečuje
Po zadnjih podatkih inštituta za hmeljarstvo je na območju slovenjgraške občine 90 hektarjev hmeljišč, ki jih obdeluje 11 hmeljarjev. V Sloveniji je glede na razpoložljive podatke v obdelavi 1622 hektarjev hmeljišč, to pa bi se letos lahko povečalo na 1700 hektarjev. Kot odgovor na tržno povpraševanje so se površine s hmeljem povečala povsod po Sloveniji, ne le v Mislinjski dolini.

L. L.
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 20.04.2018 ob 11:09
"...Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je po ponovnem pregledu vseh v hmeljarstvu registriranih fitofarmacevtskih sredstev eno umaknila s trga, prav tako pa ni izdala dovoljenja drugemu sredstvu, ki je bilo v postopku..."

...
Dobro, da so umaknili in hkrati izredno slabo, ker Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tega ni storila na lastno pobudo, ampak šele po pobudi za ponovni pregled, ki je prišla od varuha človekovih pravic, poslancev ter Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravje občanov Slovenj Gradec!
Vloga civilne družbe, kot korektiva nezadostnega in neustreznega delovanja države je tu jasna, Slovenija pa zelo in nedopustno zaostaja za razvitimi državami v EU pri deležu NVO v BDP...!
milkra
# 20.04.2018 ob 12:53
Nič ne piše o vrsti ffs oz. o njegovi namembnosti, vsaj jaz nisem zasledil
pan
# 20.04.2018 ob 13:15
@HOR

Podpišem!
Zate velik plus.
Za Upravo VELIK MINUS!!!
levidevžej
# 07.05.2018 ob 09:29
Povsem razumem skrb civilne iniciative za zdravo okolje, vseeno pa ima njihova skrb egoističen prizvok. Kje so bili pretekla leta, ko so se tudi delala nova hmeljišča po Mislinjski dolini? Pred dvema letoma so hišo mojih staršev in še številnih drugih skoraj obdali s hmeljišči, pa to nikogar od njih ni motilo. Zakaj so začeli s to skrbjo šele, ko se je eno hmeljišče "nevarno" približalo njihovim domovom?
bodirog
# 20.04.2018 ob 11:02
Vsaka zmaga nad Multinacionalkami je korak k boljšemu svetu. Hvala iniciativi in ostalim, ki so vlagali energijo za ta uspeh.
DrMrrr
# 20.04.2018 ob 16:29
Nedopustno je, da moramo državljani nositi neposredne posledice za zdravje (da kvalitete življenja sploh ne omenjam), to pa vsled želje po dobičku agrarnih podjetij, ki s tem bogatijo na račun prav tega: našega zdravja. Hkrati pa zastrupljajo zemljo, pitno vodo, zrak ...
Hmelj ni nikakršna “srebrnina”. Prodeluje pa se pri nas povsod tam, kjer se v neposredni bližini stanuje.
Ob tem naj omenim npr. Socko. Radlje ob Dravi. Žalec tako ali tako. Mi pa ... nekako “kupimo”, da tako pač je. Ojej. (Toliko o ustavni pravici do zdravega življenjskega okolja.)
kingeston
# 20.04.2018 ob 13:36
čim manj strupenih snovi. ampak žal jih bebasti kmeti švercajo iz srbije...

Vsaka zmaga nad Multinacionalkami je korak k boljšemu svetu

malo se ti že blede od multinacionalk. škropiva zna vsak kemijski tehnolog delati.
Kazalo