Rastišče encijana na Lovrencu Foto: Goran Rovan
Rastišče encijana na Lovrencu Foto: Goran Rovan
Lisca res ponuja marsikaj. Foto: Goran Rovan
Tončkov dom na Lisci Foto: Goran Rovan
Kmečki turizem Močivnik v Okroglicah Foto: Goran Rovan
Jeleni in damjaki v obori na Lokavcu Foto: Goran Rovan
Eden izmed ribnikov v Okroglicah Foto: Goran Rovan
Planinci prihajajo z vseh koncev Slovenije Foto: Goran Rovan
Tudi kolesarji se radi povzpnejo na Lisco. Foto: Goran Rovan
Večerni pogled na Razbor Foto: Goran Rovan
Posestvo Krakovo in klet penin Mastnak Foto: Goran Rovan
Razgled z Lisce

Lisca je zagotovo najbolj priljubljena planinska točka v Posavju. Njen vrh je 947 metrov nad morjem, na njem je radarska meteorološka postaja, pod njim pa dve planinski koči – Tončkov dom in Jurkova koča.

Z vrha Lisce je čudovit razgled na Posavsko in Zasavsko hribovje z najvišjim Kumom ter na del Dolenjske, kjer se lepo vidijo Gorjanci, neverjeten je tudi pogled na daljno Notranjsko, kjer nad prostranimi gozdovi izstopa Snežnik, vidi pa se tudi Nanos. Ob lepem vremenu so lepo vidni tudi Julijci s Triglavom, najvišjim med njimi, Kamniško-Savinjske Alpe, del Karavank, pa tudi Pohorje, Boč, Donačka gora in celo hrvaško Sljeme oziroma Medvednica nad Zagrebom.

Tončkov dom, ki stoji na razgledni ploščadi na južni strani tik pod vrhom Lisce, je dobil ime po Tončku Čebularju iz Leskovca pri Krškem, ki je bil po drugi svetovni vojni predsednik Planinskega društva Lisca. Čebular je vodil izgradnjo tega doma, ki so ga odprli leta 1952. Sicer pa je na tem mestu posavska podružnica SPD-ja postavila in 19. junija 1932 odprla svoj dom, ki je bil v letu pred koncem druge svetovne vojne požgan. Leta 1970 je Tončkov dom posodobila Konfekcija Lisca in ga imela več let v zakupu. Poleg doma so postavili še depandanse, smučarske vlečnice in rokometno igrišče.

V treh gostinskih prostorih je 90, pri mizah pred domom pa še 50 sedežev. Gostišče nudi tudi prenočišča, saj ima v 16 sobah 36 ležišč. Poleg gostišča so tudi balinišče, otroško in rokometno igrišče, lani pa so postavili tudi frizbigolf. Danes ima Tončkov dom v zakupu Franc Krašovec iz Radeč, ki zadnja leta zelo dobro skrbi za gostinsko ponudbo v tej planinski koči. Tako gostom postrežejo z enolončnicami, kosili in drugimi jedmi, pa tudi s picami in zadnje čase vse bolj popularnimi palačinkami. Zdaj jih imajo na jedilnem listu kar 20 vrst.

Prvo kočo na Lisci pa je že leta 1902 zgradil nadučitelj z Razborja Blaž Jurko. To je bila peta koča v lasti Slovenskega planinskega društva. Požgana je bila v letu pred koncem druge svetovne vojne in že leta 1948 so jo planinci na novo zgradili ter leta 1972 temeljito obnovili. Veliko prenovo je doživela tudi ob svoji 100. obletnici, leta 2002. V gostinskem prostoru je zdaj 20 sedežev, na skupnih ležiščih pa 27 ležišč. Koča je odprta po dogovoru z gospodarjem Vinkom Govekarjem. Lani so na Lisci zgradili tudi biološko čistilno napravo.

Lisca ni zanimiva samo za planince in pohodnike
Na Lisco vodi več planinskih poti, ene so krajše, druge malo daljše. Pa jih naštejmo: iz Zidanega Mosta čez Veliko Kozje in mimo Lovrenca 5h; iz Loke mimo Lovrenca 3h; z Brega čez Razbor 2h 30'; iz Sevnice prek Krakovega 2h 30'; iz Sevnice prek Zajčje gore 3h; iz Rimskih Toplic mimo Lovrenca 5h; iz Jurkloštra prek Henine 2h; s Planine pri Sevnici prek Rudenika 3h 30'.
Z Lisce lahko obiščete še Veliko Kozje (993 m) 3h in Veliki Javornik na Bohorju (1023 m) 5h. Ob Lisci planinci najraje obiščejo tudi bližnji Lovrenc, ki je najbolj oblegan v času, ko na njem cveti veliki modri encijan. Do zavetišča na Lovrencu (711 m), kjer je tudi planinsko zavetišče, je 1h 30'; do Gašperjeve koče pod Velikim Kozjem (436m) 4h in koče na Bohorju (896m) 6h.

Planinci prihajajo iz vse Slovenije, pa tudi iz sosednje Hrvaške. Lisca je zanimiva tudi za gorske kolesarje, teh je zadnja leta vse več. Vzpon nanjo je kar zahteven in primeren le za najbolje pripravljene, opozarjajo kolesarji. Lisca je že leta nadvse zanimiva tudi za zmajarje in jadralne padalce, ki ob primernem vremenu izkoriščajo vzgonski veter za jadranje. Seveda je priljubljena tudi med ljubitelji narave, cenijo jo tudi nabiralci gob, ljubitelji cvetja in drugih naravnih danosti. Žal na njej ni več smučišča, saj so daljšo vlečnico podrli, manjša pa zaradi neživljenjske zakonodaje ne obratuje več.

Lisca na svojih pobočjih ponuja marsikaj
Seveda pa na Lisci ni zanimivo samo tisto, kar je na njenem vrhu, saj je marsikaj vredno ogleda tudi na njenem pobočju in vznožju. V bližini Lovrenca je na Lokavcu nadvse zanimivo posestvo sevniškega zobozdravnika Pavla Zagodeta, ki je v tem hribovitem svetu postavil 25 hektarov veliko oboro z divjadjo. V njej je največ damjakov, ima tudi precej jelenjadi in celo tri osličke. Sicer pa ima Zagode kar sto hektarov zemljišč, kjer so predvsem strmi travniki in gozd, na posestvu pa je tudi izvir potoka Lokavščica. Gre sicer za zasebno oboro in kadar je kdo na posestvu, prijazno sprejmejo tudi ljubitelje živali in narave.

V Okroglicah je pred leti zaživelo kar nekaj turističnih kmetij. Največja in najbolj obiskana je zagotovo turistična kmetija Močivnik, ki ima dolgoletno tradicijo. Po besedah Vidka Močivnika je bila gostilna tu že pred skoraj poldrugim stoletjem. Vidko, ki se je zdaj upokojil, njegovo delo pa nadaljuje žena Mihaela, pojasnjuje: "Praded je imel v stari hiši gostilno vse od leta 1866 do 1918. Potem so imeli pri hiši 'pušelšank', po vrnitvi iz Nemčije pa sem začel graditi svojo turistično kmetijo, ki je zdaj prerasla v gostinski objekt, ki lahko sprejme 150 in več gostov." Močivnikovi postrežejo z doma pridelano hrano in bizeljskimi vini, imajo pa tudi pet sob s prenočišči. Te nameravajo urediti tudi v stari hiši, radi pa bi obnovili tudi stari mlin, ki so ga imeli nekoč in se je porušil.

Takšnih mlinov je bilo v Okroglicah včasih kar 11, zdaj pa ni nobenega več, zato vodo uporabljajo bolj za ribogojstvo. Tako lahko v več ribnikih obiskovalci sami lovijo ribe, predvsem postrvi in krape. V okrepčevalnici Janeza Nunčiča nudijo predvsem postrvi in krape pa tudi lignje, med njimi tudi okusne jadranske lignje. V manjši obori imajo na ogled tudi konje, zdaj le dva welška ponija in polnokrvnega arabca. Ti še niso pripravljeni na ježo, so pa prava atrakcija, predvsem za najmlajše. Več ribnikov in okrepčevalnico, vse združeno v turistično središče, ima v neposredni bližini tudi Janez Krajnc.

Vzpon na Lisco ali sestop z nje pa številni pohodniki najraje končajo ali začnejo v vasi Krakovo. Tam si je mogoče ogledati tudi posestvo in klet penin Mastnak. V njej po besedah Zdravka Mastnaka, očeta cvička, kot mu pravijo nekateri, zori okoli 50 tisoč steklenic penin, in to kar šestih okusov in dveh blagovnih znamk – Valvasorja in Valentine. Poleg kleti je zanimiv tudi postanek v zgornjem delu dvorca, kjer imajo prodajalno svojih izdelkov – poleg penin pridelujejo tudi cviček in druga sortna vina, prirejajo pa tudi strokovna in druga srečanja ter poskrbijo za gastronomsko ponudbo domačih in tudi drugih jedi. Na posestvu Krakovo nameravajo ob vinogradu svojo ponudbo še dopolniti. Tako razmišljajo o predstavitvi pridelave začimb in zelišč, ureditvi učnih poti, verjetno pa bodo poskrbeli tudi za najmlajše.

Razbor - najlepša hribovska vas v Sloveniji v letu 2008
Največje naselje na pobočju Lisce pa je vas Razbor, ki je ime dobila po burji. Vas leži na 485 metrih nadmorske višine na grebenu nad slokim ovinkom reke Save in v objemu posavskih vrhov Velikega Kozja, Lovrenca, Kamrce in lepotice Lisce.

Hribovska vasica je zaradi mogočne cerkve sv. Janeza Krstnika, okoli nje stiskajoče se gruče hiš in lege na koncu dolgega grebena vidna daleč naokoli. Razbor je kot otok sredi meglenega morja, kraj vetra, snežnih zametov, razgleda, jutranje zarje, sončnega zahoda, cvetoče ajde in žužnjanja čebel, so Razborčani zapisali na svoji spletni strani.

V vasi živi okoli 50 ljudi. Število prebivalcev se spreminja s številom deklet, ki so na prevzgoji v Šoli življenja, edini ženski komuni skupnosti Srečanje don Pierina v Sloveniji, ki domuje tu od leta 2000. Razbor številni poznajo tudi po zdaj že nekdanjem župniku patru Karlu Gržanu, ki je odšel službovat drugam in je najbolj zaslužen za uprizoritev Razborskega pasijona, ki so ga pripravili že večkrat, in številnih Razborskih večerov, ki jih pripravljajo vse od leta 1997 in tudi zdaj po odhodu patra Gržana. Konec preteklega leta so tako imeli že 71. Razborski večer.

Ta vas je znana tudi po zelo dejavnem kulturnem, športnem in turističnem društvu Blaž Jurko, ki deluje že deset let. Njegov predsednik je zdaj Matej Imperl, ki rad pove, da so imeli v krajevnem domu samo lani 226 dogodkov, vse od pevskih vaj do različnih prireditev. V društvu imajo tudi svoj pevski zbor in ljudske pevke, občasno pa tudi gledališko skupino.

Leta 2008 je bila vas razglašena za najlepšo hribovsko vas v Sloveniji, na kar so gostoljubni in veseli krajani zelo ponosni.

Za MMC Goran Rovan

Razgled z Lisce