Maribor
Andrej Fištravec v svojem kabinetu v mestni hiši. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
Po trditvah župana se je turistični obisk Maribora od leta 2012 podvojil. Foto: BoBo
letališče Edvarda Rusjana
Krajani Skok odločno nasprotujejo širitvi letališča v medcelinsko tranzitno ali tovorno letališče, kar napovedujejo kitajski vlagatelji. Foto: BoBo
       Nismo nezanimivi, smo pa premalo zanimivi, da bi kitajskega gosta v Sloveniji zadržali teden dni, deset dni.       
"V Mariboru imamo najstarejšo trto na svetu, a to ni atrakcija, ki bi te lahko obdržala za deset dni v mestu," meni župan Fištravec. Foto: BoBo
Za selitev osrednje enote Knjižnice Maribor iz propadajočih prostorov na Rotovškem trgu še vedno ni rešitve. Foto: Radio Maribor/Bratko Zavrnik
Fištravec meni, da bo svetovni pokal v downhillu na Pohorju še večji dogodek kot Zlata lisica. Foto: BoBo
       Težava je v tem, da imamo zakonsko ureditev področij, kjer so rešitve v koliziji in zakonov posledično ne moreš izvajati. To ljudi frustrira. In kako se potem odzoveš? Ali se delaš, da ne vidiš, ali pa stvari skušaš urediti na način, da si v svojem svetu ustvariš red. Ta svet ni nujno zgolj družina in individualni svet, zelo hitro se kot socialna bitja razširimo v skupino.       
 Fištravec o prenormiranosti slovenske družbe in pojavu Štajerske varde
Zgodovina Slovenije bi bila čisto drugačna, če se ne bi v zadnjih 200 letih Štajerska na političnem in kulturnem področju odzvala, kot se je, je prepričan Fištravec. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
"Nikdar ne bom mogel biti "nevstajniški župan"." Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul
       Ko govorimo o Mariboru, govorimo o mestu, ki se skuša dvigniti. Ne da bi se pritoževal, ampak tu naletimo na strukturni problem centralizirane Slovenije, Ljubljane in ljubljanske pokrajine, če malo karikiram. Tudi javno se sprašujem, ali je mogoča Slovenija v mejah ljubljanske pokrajine? Sam mislim, da ni. Slovenija je mogoča samo v razširjenih mejah.       
 
"Zdaj sem župan in to je moja pot. Nisem tipični predstavnik srednjega sloja, ki dela kariero," odgovarja Fištravec na vprašanje, kje bi želel nadaljevati kariero, če ne bi bil župan. Foto: MMC RTV SLO/Larisa Daugul

Dodaj v

Andrej Fištravec: "Ko govorimo o Mariboru, govorimo o mestu, ki se skuša dvigniti"

Intervju z županom Maribora
16. oktober 2018 ob 06:20
Maribor - MMC RTV SLO

Vaške straže, kot je Štajerska varda, niso neka štajerska folklora, nad njimi bi se morali globoko zamisliti, saj kažejo na stopnjo kaosa v družbi, meni župan Maribora Andrej Fištravec, ki opozarja tudi, da je Slovenija preveč razcepljena na vzhod in zahod.

Andreja Fištravca je na županski stolček na začetku leta 2013 ponesel val mariborskih vstaj, zato si je prislužil vzdevek "vstajniški župan". Čeprav so ga nekateri najožji podporniki zapustili le nekaj dni po nastopu funkcije, je bil na rednih lokalnih volitvah znova izvoljen. Zdaj pravi, da je pripravljen na tretji mandat, čeprav nekateri Mariborčani opozarjajo na kopico neizpeljanih projektov in na pomanjkanje vizije razvoja mesta. O usodi Mariborske knjižnice, Pohorja, letališča in vzhodne kohezijske regije smo se pogovarjali v njegovi pisarni v mestni hiši, ki z raznobarvnimi packami na pročelju še vedno budi spomine na upor Mariborčanov.

Na MMC-ju te dni objavljamo pogovore z župani vseh mestnih občin:
*
Ptuj - Miran Senčar
*
Novo mesto - Gregor Macedoni
*
Slovenj Gradec - Andrej Čas
*
Celje - Bojan Šrot
*
Velenje - Bojan Kontič
*
Murska Sobota - Aleksander Jevšek
*
Nova Gorica - Matej Arčon
*

Preostali sledijo, vabljeni k spremljanju.


Začniva pogovor daleč stran od Maribora, na Kitajskem ste bili od začetka županovanja osemkrat, delegacija občine pa je opravila več kot 30 obiskov. S kom ste se tam srečevali, kakšne načrte ste kovali?
Sam sem bil na Kitajskem sedemkrat, tam imamo dve pobrateni mesti, to sta zelo veliki mesti, Čonšing z 32 milijoni prebivalcev in Hangdžou s sedmimi milijoni prebivalcev. Obe mesti sta pobrateni na njihovo željo, ne na našo.

Ko sem postal župan, je imel Maribor od 14- do 15-odstotno brezposelnost, mesto je bilo v permanentni krizni situaciji že od 80. let in jasno nam je bilo, da če ne bomo vzpostavili neke lastne aktivne politike, ki bi omogočala nov razvojni zagon mesta, tudi pomoči ne bomo dobili. Ta presoja je bila pravilna. Kljub državni pomoči 66 milijonov evrov v času predsednice vlade Alenke Bratušek to ni denar, ki bi lahko v mestu sprožil neki zagon, je pa seveda pomagal pri določenih projektih.


Ko smo delali analizo, kateri so naši trgi, smo ugotovili, da so v mestu prisotni zahodni trgi, od Amerike do Nemčije, ki pa so v času krize v šestih letih padli. Zato smo si rekli, da potrebujemo ob tradicionalnih tudi nove trge. To so rastoči trgi Rusije, Bližnjega vzhoda in Daljnega vzhoda – Kitajske. Po tem smo res prepoznavni, s tem da se na to veže ogromno predsodkov. Ljudje ne vedo, kako velike spremembe je naredila Kitajska od tistih slik z Mao Cetungom in vseh ljudi v istih uniformah do danes, ko je postal ta osrednji urbani del izredno moderen del sveta. Šanghaj je postal ena od finančnih prestolnic sveta ... To je del sveta, ki se zelo hitro razvija in ni bil udeležen v nobeno izmed svetovnih gospodarskih kriz, ki so nas prizadevale od druge svetovne vojne.

A kaj so odnosi s Kitajsko prinesli Mariboru?
Očitajo nam turizem, z delegacijami smo imeli okoli 250 tisoč evrov stroškov, ti stroški so bili povrnjeni že s samimi prihodi kitajskih delegacij v Maribor, ki jih je bilo dvakrat več kot naših. Za nas je pomembno to, da smo v tem času evidentirali za 64 milijonov neposrednih naložb. Pozabljamo, da je kitajski kapital obudil TAM. Pozablja se, da so Kitajci kupili Aerodrom Maribor in prevzeli stroške, ki jih je do zdaj imela država, in da je to projekt z velikanskim multiplikativnim, gospodarskim, socialnim in kulturnim potencialom.

Država Slovenija je s Kitajsko podpisala bilateralni sporazum o letalskih povezavah in zdaj po zagotovilih prejšnjega ministra za infrastrukturo pripravlja lokacijski načrt, ki bo omogočal širitev pristajalne steze, in s tem se začenja naložba v letališko infrastrukturo.

Letališče sicer ni v občini Maribor, a na kateri točki je zdaj ta zgodba?
To je irelevantno, saj tudi ljubljansko letališče ni v ljubljanski občini. Zakaj je letališče točno tu, kjer je, in kje je letališče Maribor? Letališče Maribor je na križišču dveh panevropskih avtocestnih povezav, ena gre od Kijeva proti Barceloni, druga pa od severne Nemčije do Grčije. Nekaj kilometrov nižje pa je podobno železniško križišče, torej ima letališče topogledno idealno lego. Nekoč je bila občina Maribor večja. Še v starem režimu, leta 1975, je ta občina naredila prostorsko rezervacijo za 900 hektarov industrijske cone Tezno – Hoče. Zaradi tega se širi cona Tezno, zato je nastala cona v Hočah in zato je bila mogoča umestitev Magne v ta prostor. To ni kmetijski prostor, to je industrijska cona, kjer pa trenutno še ni industrije, temveč kmetijska proizvodnja.

Toda prav civilna iniciativa iz Skok opozarja, da bo s širitvijo letališča uničenih 200 hektarov rodovitne zemlje ...
Da, seveda, v industrijski coni se stvari zazidajo. To je rezerviran prostor industrijske cone, ki bo prej ali slej zazidan z industrijskimi objekti, to je usmeritev mesta že zadnjih 30 let. S prostorom v mestu se načrtuje dolgoročno in naredijo se pač rezervacije, ki se potem operacionalizirajo.

Glede kmetijstva: sam sem podpredsednik Društva za biološko dinamično kmetovanje v Podravju in imam izostren odnos do varovanja kmetijske zemlje. Če pa kdo želi govoriti o kmetijstvu na tem območju, potem mora govoriti o kmetijstvu, ki zastruplja zemljo in podtalnico. Največji rezervoar pitne vode je prav na tem območju, vendar ta voda ni uporabna zaradi neprimernih kmetijskih metod, ki se tu uporabljajo. Torej konvencionalno kmetovanje degradira zemljišče in uničuje zaloge pitne vode. Zato je govoriti tu o prvovrstni kmetijski zemlji za lase privlečeno. Zemlja, ki izgublja svojo vitalnost, ne more biti prvovrstna, pa je lahko še stokrat na ravnini.

V enem izmed intervjujev za Večer ste dejali, da ste s Kitajci ugotovili, da je edina možnost razvoj hubletališča, to pomeni, da se potniki pripeljejo od daleč, nato pa se razpršijo po Evropi, ne po Sloveniji: "V stikih s Kitajci smo zelo hitro ugotovili, da smo kot Maribor in Slovenija premajhni, da bi bili turistično zanimivi ..." Bi se še vedno podpisali pod to izjavo?
Seveda se podpišem, a to ne pomeni, da smo nezanimivi. Smo pa premalo zanimivi, da bi kitajskega gosta v Sloveniji zadržali deset dni. Ko je naše javno podjetje Marprom ustanovilo svojo turistično agencijo in so opravljali poskusne programe za kitajski trg, so ugotovili, da so to programi, ki poleg Slovenije pokrivajo še prostor srednje Evrope. Naša prednost je, da smo lučaj stran od Benetk, da smo blizu Münchna, da sta tukaj Dunaj in Budimpešta, da so tu jadranska obala, Zagreb, Beograd. To je zelo privlačno in v nekaterih delih manj poznano območje, zato lahko dobro kombiniramo svetovne atrakcije z lokalnimi, manj poznanimi atrakcijami. Slovenija kot taka, Maribor kot tak je premajhen za turizem. Resda imamo v Mariboru najstarejšo trto na svetu, a to ni atrakcija, ki bi te lahko obdržala za en teden, deset dni v mestu.

Turistični delavci v bližini stare trte pogrešajo postajališče, na katerem bi lahko ustavil turistični avtobus.
Naš koncept je, da avtobusi stojijo na avtobusni postaji, to pa je potem okoli kilometer, dva od trte. Res je, ko je bil v mestu obisk manjši, je bilo postajališče pri samem gradu zelo priljubljeno. Vendar to pomeni, da morajo vedno večji turistični avtobusi v staro mestno jedro, kar ni ravno primerno. Ampak to so sladke težave, turizem je v porastu. Leta 2012, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, smo imeli 220.000 prenočitev v mestu, letos jih imamo 400.000.

A to vseeno ni vidno pri promociji vzhodne Slovenije? Vsi videi, ki Slovenijo promovirajo v tujini, prikazujejo zahodni del države: Primorsko, Gorenjsko, Ljubljano.
Drži, a to ni naša težava, to je težava Slovenske turistične organizacije, težava nacionalne strategije. Zgodilo se nam je, da smo šli na turistični sejem v mesto Ningbo na Kitajskem, kjer smo imeli stojnico, filmi, ki so se tam vrteli, pa so prikazovali Bohinj in Bled. To je strukturna težava slovenskega turizma, da se v Ljubljani oziroma na Trojanah Slovenija konča.

Torej menite, da ste sami dovolj storili za promocijo?
Kot veste, se vedno da narediti tudi več. Mi skušamo tu profilirati, kaj je z vidika Slovenije vredno oglaševati. To je gotovo najstarejša trta na svetu, na Ptuju je to recimo pogled na grad ali pa Slovenske gorice v Prlekiji.

Tu je še Pohorje, nižinsko smučišče, na katerem je vsako leto manj snega. Že razmišljate o postopnem prehodu na letni turizem ali nameravate vlagati v posodobitev žičniškega sistema, kar naj bi stalo nekaj 10 milijonov evrov?
Pohorje je bilo pred kolapsom. Zasebno podjetje, ki je upravljalo Pohorje in imelo tudi koncesijo za upravljanje kabinske žičnice, je šlo v stečaj in takrat smo bili pred dilemo, ali se tu vmešamo ali ne. Naša ocena je bila, da če se ne vmešamo, se bo zgodil Kanin. Kajti že po eni zaprti sezoni začne vse propadati, zato smo takrat to urgentno reševali z javnimi podjetji.

Situacija je zdaj sledeča. Naše podjetje Marprom ima petnajstletno koncesijo za žičnice, za terme imamo novega najemnika, ki bi zdaj želel odkupiti še hotele. (Gre za podjetje Playgreen, ki naj bi hotele kupilo od DUTB-ja, op. a.) Naša ocena je, da za preživetje Pohorja ni dovolj zimska sezona. Treba je storiti zasuk, ki ga dela vsa Evropa, torej od zimskega k letnemu turizmu in da potem letni turizem postane nosilni.

Kaj pa naložba v žičnice?
Vsekakor žičnice morajo biti posodobljene. Marprom se pripravlja za najetje ugodnega posojila pri naši državni SID banki, s katerim bo obnovil žičniški sistem na Pohorju in zgradil mestno postajo pohorske vzpenjače. Na ta način bomo omogočili, da bomo še prej začeli kolesarsko sezono downhilla na Pohorju, kjer smo v dveh letih in pol legalizirali kolesarski park. Letos smo dobili prvi termin svetovnega pokala za leti 2019 in 2020 v downhillu. To bo večja zgodba kot Zlata lisica. Samo prenos se bo realiziral s sedemdesetimi kamerami, 20.000 gledalcev bo ob progi, 64 milijonov pa po vsem svetu.

Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je Pohorje največje smučišče v Sloveniji, čeprav je nižinsko. Investicije potekajo že letos. Konec oktobra, ko bomo pobirali kamenje – gre za skupno aktivacijsko akcijo meščanov in podjetja –, bomo naredili kup snega in se bomo lahko kepali. Marprom je sklenil javno naročilo, zdaj se kupujeta sistem za ohlajevanje vode in tovarna za proizvodnjo snega, v kateri se lahko že pri temperaturah nad ničlo dela sneg, ki se ga razgrne, potem ko so pogoji primerni. To bo najsodobnejši sistem v Evropi, s katerim bomo rešili problem smučanja v nižino. Ogromno gostov prihaja sem smučat prav zato, da lahko smučajo po progi svetovnega pokala.

Prej se niste strinjali z oceno sredstev za prenovo žičniškega sistema, koliko naj bi po vašem mnenju stala?
24 milijonov evrov.

Zaradi propadajočih prostorov osrednje enote Mestne knjižnice Maribor na Rotovškem trgu je bilo treba pravkar investirati 19.000 evrov v toplovod, da delavci niso ostali na hladnem.
V vsakem primeru je situacijo s knjižnico treba rešiti. Mi smo pač iskali cenejšo rešitev. Rešitev za 15 milijonov na Rotovškem trgu je neizvedljiva, saj je bila redukcija stroškov za ta projekt narejena v času, ko so gradbinci gradili 20 odstotkov pod projektantsko ceno. Zdaj pa smo v situaciji, ko gradijo od 20 do 40 odstotkov nad projektantsko ceno. To pomeni, da bi bil strošek investicije na Rotovškem trgu, brez vštetih tveganj, od 20 do 25 milijonov evrov.

Nazadnje ste knjižnico nameravali preseliti v Centrum, s čimer se je strinjalo tudi vodstvo knjižnice. A SMC-jevi svetniki so vam očitali, da niste izkoristili 2,7 milijona evrov državnih sredstev, ko so bili na voljo, za obnovo stavbe na Rotovškem trgu.
SMC v razpravah o umestitvi knjižnice ni mogel razumeti, da iščemo rešitev, ki bi bila tudi finančno sprejemljiva za mesto. Da je razlika, če nekaj stane 25 milijonov ali pa če stane 10 ali 13 milijonov evrov.

Toliko bi stalo, če bi knjižnico umestili v Centrum?
Da. V SMC-ju so takrat prišli s sklepom vlade za 2,67 milijona, a sčasoma se je pokazalo, da ta sklep vlade ni bil operacionaliziran v proračunu države. Tega denarja torej v proračunu ni bilo. Svetniške skupine so predlagale Centrum (ki je že sedma predlagana lokacija za selitev knjižice, op. a.) Pri Centrumu smo se potrudili, s privatnikom podpisali opcijsko pogodbo, da če kupimo tudi drugi del, katerega lastnik je DUTB, nam prodajo tudi ta del. Vendar mestni svet o tem najprej ni želel razpravljati, točko so umaknili z dnevnega reda. Potem ko sem sklical izredno sejo, pa so, ko bi morali začeti glasovati, svetniki SMC-ja in NLS-a obstruirali sejo. Tako je na neki način knjižnica postala ujetnica predvolilnih naprezanj mišic in zdaj moramo preprosto počakati na nov mandat, žal.

Stopnja brezposelnosti v Mariboru se giblje blizu 13 odstotkov, kar je za slabih pet odstotkov več od slovenskega povprečja.
Tu nimamo istih podatkov, registrirana brezposelnost v Mariboru je 5,3 odstotka. Zdaj vi tu gledate, ne vem ...

Podatke za Občino Maribor ...
Aha, to je podatek Zavoda RS za zaposlovanje, 12,7 odstotka ...

Da, to je podatek zavoda za zaposlovanje za julij.
Da, toda zavod potem ne pokriva le Maribora, ker v Mariboru je 5.894 registriranih brezposelnih od 110 887 prebivalcev, kar predstavlja 5,2 odstotka. Torej, tako bom rekel, brezposelnost v Mariboru je bila še na začetku tega mandata velika težava. Zdaj pa se dogajata dva procesa. Eden je ta, da ogromno ljudi dela, zakonito in na črno, v Avstriji in se na ta način brezposelnost v mestu blaži. Drugi pa je ta, da je v štirih letih nastalo 4.491 novih zaposlitev. Torej eno so zaposlitve, drugo pa je to, da je 3.500 manj brezposelnih. Po eni strani gredo zaposlitve gredo gor, na drugi strani brezposelnost navzdol, tako da se situacija izboljšuje. Ni še idealna, a kljub temu že v tem trenutku na nekaterih področjih primanjkuje delovne sile. Recimo vozniki, varilci, obdelovalci kovin, ampak to ni samo težava mesta, ampak težava Slovenije in Evrope.

Kot občina se skušamo prilagajati, zato že tretje leto skupaj s partnerji pripravljamo karierni sejem, na katerem otrokom razlagamo, kaj je perspektiva. Kje bodo lahko dobili službo, ko končajo šolo. Tudi obrtno-podjetniška zbornica skupaj z industrijo pripravlja zasebne izobraževalne programe, ki so namenjeni temu, da industrija dobi kadre, ki jih potrebuje. Ne pa da dobijo kadre, ki jih ne potrebujejo in jih morajo, kljub končanim šolam, še učiti.

Moje naslednje vprašanje bi bilo, kako kot sociolog razumete problem Štajerske varde. Sociologi so sicer med tistimi, ki težje najdejo zaposlitev.
No, jaz jo imam (smeh). Pred tem sem bil deset let zaposlen na fakulteti. Moje izhodišče je takšno: v civilizirani Evropi je država tista, ki je dobila ekskluzivno pravico do uporabe nasilja nad državljani. Taka je tudi organizacija družbe. Imamo sistem vojske, policije, civilnega nadzora itn. V civiliziranih in demokratično urejenih državah nasilje ni stvar zasebne pobude. Če pa je stvar zasebne pobude, je to posebej regulirano področje, kot so zasebne varnostne službe ipd. Samoorganizirane vaške straže se vedno znova pojavijo na točki družbene anomije oziroma kaosa. Vaške straže niso odgovor za ureditev družbenih razmer, kajti vedno sodelujejo v situaciji, ko je v ospredju neko iracionalno delovanje. Mislim pa, da bi se morali globoko zamisliti, kajti pojavljajo se zaradi stopnje kaosa, ki vlada v slovenski družbi.

Kje vidite ta kaos?
Kaos je že v tem, da sprejemamo zakone, za katere ne vemo, kaj pomenijo. Če si prenormiran, je sociološko gledano tako, kot če sploh nisi normiran. (...)

Sledi odziv, s katerim si želiš urediti lasten svet. Gospod Šiško poskuša na tak način. Na posnetku, ko so ga odpeljali z doma, sem videl, da je njegova mati zgrožena, saj je vendar domoljub! To ni bilo norčevanje, ona v resnici tako misli in veliko ljudi misli, da je Šiško v resnici domoljub. Pravzaprav hočejo domovino, kot jo oni čutijo, zavarovati z nekim svojim pristopom. To je resno vprašanje, to ni le štajerska folklora, kot bi ga radi nekateri odpravili, ker se je pač zgodilo na Štajerskem.

Žal imamo Štajerci neko funkcijo v našem narodnem telesu. Čeprav smo zelo nacionalno tvorni in bi bila zgodovina Slovenije čisto drugačna, če se ne bi v zadnjih 200 letih Štajerska odzvala, kot se je na političnem in kulturnem področju, kljub temu je to v zavesti ljudi, v nadaljevankah npr. tisti, ki je "tup", govori mariborsko ali štajersko. Če govorite po ljubljansko, pa je to del nekega nacionalnega prestiža, to ni dialekt, to je standard. Če govoriš štajersko, pa je to standard neke neumnosti ali pa socialne in kulturne zaostalosti.

Zanimivo, da je kljub vsemu prav Maribor kulturno najbolj konkurenčno mesto prestolnici.
Drži, pravkar smo imeli tako premiero Nabucca, ki se je v Veroni ne bi sramovali. Vrhunsko. Imamo opero konkurenčno srednji Evropi, na premieri so tu ljudje od Dunaja do Budimpešte, Zagreba in Ljubljane. Vrhunski je balet, Festival Lent je postavil določene standarde v slovenskem prostoru, tu je Lutkovno gledališče, močna je nevladna scena, ki je nastala že pred EPK-jem ... Carmina Slovenica in vsi antagonizmi, ki se na njej lomijo. Zakaj se na njej lomijo antagonizmi? Ker je to nadnacionalno pomemben projekt in na neki točki nekomu ni ustrezalo, da bi funkcioniral.

Ko govorimo o Mariboru, govorimo o mestu, ki se skuša dvigniti. Ne da bi se pritoževal, ampak tu naletimo na strukturni problem centralizirane Slovenije, Ljubljane in ljubljanske pokrajine, če malo karikiram. Tudi javno se sprašujem, ali je mogoča Slovenija v mejah ljubljanske pokrajine? Sam mislim, da ni. Slovenija je mogoča samo v razširjenih mejah.

Se še vedno imate za vstajniškega župana?
Nikdar ne bom mogel biti "nevstajniški župan". Kot nepolitik sem stopil v to polje v vstajniških časih, če hočem ali ne, če mi je všeč ali ne, bo ta nalepka živela z mano ... V tistih prelomnih časih sem bil pripravljen iti v kandidaturo, ljudje so jo prepoznali in podprli. Nekateri so zamahnili z roko, češ to je začasni mandat. Dobil sem drugi mandat, zdaj smo pred tretjim. Da, še vedno sem vstajniški župan.

Če ne bi bili izvoljeni, kje bi želeli nadaljevati kariero?
Ne razmišljam na tak način. Zdaj sem župan in to je moja pot. Nisem tipični predstavnik srednjega sloja, ki dela kariero. Če bi delal kariero, bi imel A-, B-, C-variante, ki pa jih nimam. Sem župan in želim naslednji mandat.

Larisa Daugul
Prijavi napako
Komentarji
Tao3
# 16.10.2018 ob 06:33
Ko govorimo o Mariboru, govorimo o mestu, ki se skuša dvigniti

Res je Fištra, Maribor je imel vizijo in prihodnost in sanje in je mislil, da boš ti drugačen! Si pa še slabši od vseh ostalih prejšnjih, tipi okoli tebe so se omastili, Kovačič te vodi in šola kot navadno lutko, ti pa si nesposoben, da še za parkirišče na Lentu nebi smel vodit.

Ja ti ja, Fištra, ti si ubil duha v Mariboru, ker smo mislili, da bomo z odločno potezo naredili red. Dobili smo pa sluzavca, ki je krado naprej ko drugi. ampak vsaj drugi so kaj naredili, ti pa sedaj neke ceste asfaltiraš. To je fse kaj maš za pokazat? 500 m asfalta, ki je še slabše položen ko prej cesta spoji.

Ugasnite luč!
apollo11
# 16.10.2018 ob 07:25
Ta pa lahko gre kamot kandidirat za najbolj nesposobnega župana v celi Sloveniji, on in celoten njegov "dream team" okoli njega.

Cela Štajerska z malimi občinami raste, najdejo pametne župane, ki nekaj res naredijo, Maribor pa stoji na mestu. Brez energije, brez vizije, brez elana, samo neko jamranje, iskanje izgovorov, vse so drugi krivi.....mah ta Fištravec je definicija negativne selekcije, mogoče je bil dober profesor v akademskem kabinetu, kot župan operativec je nič od nič.

In to bo novi župan še naslednja štiri leta. Katastrofa za Maribor, ampak potem bodo spet vsi ostali krivi. Je pa res, da je Ljubljana in centralizacija problem, samo ti s tem ne moreš opravičevati svoje nesposobnosti.

Sicer pa tudi Mariborčani niso več to kar so bili, veliko jih se seli iz mesta v ostale občine Štajerske, Maribor postaja zaspano mesto.
bolfenk92
# 16.10.2018 ob 07:16
gotof si!!
artoum*2
# 16.10.2018 ob 06:34
še ena reklama za aktualnega župana . prejšnji teden Velenjski , sedaj pa tale.
potem pa še popaj in šerif.
kje je pa konkurenca od teh ?
Trubadur
# 16.10.2018 ob 07:41
državni pomoči 66 milijonov evrov

Če ne znaš s tem denarjem zagnati razvoj za mesto z 100.000 prebivalci, potem nisi sposoben za to funkcijo.
Hijena
# 16.10.2018 ob 06:53
"Da, toda zavod potem ne pokriva le Maribora, ker v Mariboru je 5.894 registriranih brezposelnih od 110 887 prebivalcev, kar predstavlja 5,2 odstotka. "

Hehehe, kakšen župan, da še to ne ve, kako se računa stopnja brezposelnosti! Če bi njegov odstotek obveljal bi imel MB višjo zaposlenost kot LJ...Kangler je bil za tega doktor
Tao3
# 16.10.2018 ob 07:35
Maribor rabi župana, ki bo prebudu mesto, imel gospodarsko vizijo, ne pa tega Fištravca, ki še svoje prihodnosti dobro ne vidi, kaj šele od mesta!
RenatoP
# 16.10.2018 ob 07:50
Dajte nehati s tem jokanjem drugorazredni itd. A Gorica joka da je 5. Razredna? Joka NM o centralizaciji?

Imate pac nesposobno vodstvo. Firme potopljene. Turizma se ne znate it. Cisto posvod v drzavi so enake moznosti, ce ze pri mariboru bi jih moralo biti se vec zaradi blizine Graza, Dunaja, Madzarske, Hrvaske.
slo.venec
# 16.10.2018 ob 09:40
In koliko si ti Fištravec kaj izboljšal stanje v Mariboru do sedaj?
theone
# 16.10.2018 ob 07:47
Ja kar ste volili to imate mariborcani
Predlagam da ponovite vajo ali pa izvolite kandidata lms (ki je brez programa), korupcija zagotovljenap
Nadja92
# 16.10.2018 ob 09:38
Ni mi čisto jasno po kakšnem ključu aktualni župani dobijo v javnem mediju toliko pozornosti v času volilne kampanije.
enix
# 16.10.2018 ob 07:14
MB ima župana kot si ga zasluži, po mojem je šlo pri izboru za znanstveno metodo crednega nagona.
kingeston
# 16.10.2018 ob 07:13
župan (in politiki) je točno takšen kot si ga prebivalci zaslužijo. in mariborski župani so totaln podn, mesto umira.

na smeh pa mi gredo ljudje ki menijo da si zaslužijo najboljšega župana, sami pa so totaln podn od ljudi... to je šele zanimivo v vsej sloveniji...
dunbar
# 16.10.2018 ob 10:56
Mariboru je 5.894 registriranih brezposelnih od 110 887 prebivalcev, kar predstavlja 5,2 odstotka.

Po taki Fitšravčevi metodologiji imamo v Sloveniji cca 3,5 % brezposelnost, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Bravo Maribor, bravo Slovenija...:)
viljam_s
# 16.10.2018 ob 07:52
Meščani ki volijo take ljudi kot je Fištravec žal nimajo resnih namenov s svojim mestom. Je pa res da je FIštravec bil mestu vsiljen s strani revolucionarjev, ki so Kanglerja sesuli na protipravni način.
Ljudje delajo paniko ko se Šiško sprehaja po Štajerski goši, ko so podporniki Fištravca kurili bale, obešali lutke iz mestnega mostu, metali kamenje v mestno hišo in uničevali tujo imovino - to vse pa so medijji imenovali upravičeno obnašanje. Nekaj gnilega je v tej deželi Slovenski.
sm0ve
# 16.10.2018 ob 10:43
Še dober mesec, in fištravec leti v kanto za smeti.
wisan
# 16.10.2018 ob 10:34
Kaj pa je Janković napravil tako fenomenalnega, genialnega ? V Ljubljani, glavnem mestu, je pač daleč največ denarja in to se pozna na vsakem koraku. Tepsti se za denar, "nadmudriti" nasprotnike, tako kot župan, kot privat s svojimi podjetji, to pač obvlada - finančni inženiring, nepremičninski trg. Na račun posameznikov in cele Slovenije. Še kot dir. Mercatorja se je "dobro znašel" ( v glavnem na račun dobaviteljev, razen, če je bila to katera njegovih firm ) in še bolj kot župan, z verjetno paradnimi Stožicami. Če bi bil Bežigrad njegov, bi tam že davno kaj nastalo. Spomnim se še kako so se pred leti v LJ tepli za župansko pozicijo, šlo pa je izključno za to, katere projekte se bo delalo in tu je Janković pač obljubljal daleč več kot vsi ostali kandidati, ki so bili veliko bolj konzervativni ( manj populistični ).
Kangler mu je bil tu sigurno dosti podoben, a malo bolj neroden. Čeprav, v MB pač državnega, evropskega denarja ni. Ravno projekt zimske univerzijade je pokazal, kako se obnaša slovenska poltika: ko gre za Ljubljano JA, ko gre za Maribor NE. Tudi teater v MB je pod Pandurjem cvetel, šel v svet, pa so ga zaradi nekih dnevnic zaštopali !?
In kje je potem Maribor danes ? Ni industrije, ni politike, ni neke kulture, ni turizma, niti nekih strašnih pogojev zanj. Če nimaš nekih primerjalni prednosti, ne more noben župan napraviti ničesar. NK Maribor kaže na to, da je smiselno kaj napraviti na športnem področju, nekaj vrhunskih športnih zgodb, to prinaša interes, posel, denar. Boljše, da Kitajci, Arabci,..., vložijo v vrhunski šport, podobno kot drugje po Evropi.
success
# 16.10.2018 ob 09:56
Skusa dvigniti ? Pa kaj je to res vse kar zmorete al kaj ? Vsaka stiri leta poslusamo kako se bomo in bi se morali dvigniti, kako imamo potencial, bla bla, smo pa v vedno vecji buli. Drugo najvecje mesto v slo, ki propada z svetlobno hitrostjo. Maribor rabi ce mene osebno kdo kaj vprasa enega dobrega poslovneza, z vizijo in vezami, ki je sposoben nekaj naredit in dvignit Maribor na visjo raven financnih zmoznosti in razvoja. To kar gledamo zadnja leta je luk in voda, nic od nic. Par koritnikov hodi na izlete in si polni zepe, to je MB obcina.
wisan
# 16.10.2018 ob 09:53
Ko govorimo o Mariboru, govorimo o katastrofalnem stanju vseh bivših industrijskih con: Melje, Tezno, Studenci in tudi Bohova. Katastrofa, kaj je nastalo iz bivše velike MB-industrije. Ljubljana je bila ob osamosvojitvi v podobnem stanju; danes teh ostankov bivše industrije skoraj ne vidiš več, vse je novo. Pa ne da je za MB-potop kriv le Fištravec, vsi politični vodje po vrsti od osamosvojitve naprej so sokrivi. In to ne le na mariborskem nivoju, na državnem.
Ne le to, da je bolj ali manj cela državna in evropska birokracija v Ljubljani ( to je decentralizacija kateri so leta pšridigali politiki, s Pahorjem v vodilnih vrstah ???? ), tudi in še bolj dejstvo, da se na ruševinah bivše industrije ni naredilo ničesar, je krivo, da v MB in sploh Štajerski, Koroški in v Prekmurju ni delovnih mest, treba je v Avstrijo in dalje. Ta del Slovenije je postal bolj nemški kot je bil pred 2.sv.vojno !?
stewie
# 16.10.2018 ob 08:22
Marko32
# 16.10.2018 ob 08:08
Dokler bo Maribor imel za glavno vpadnico Titovo cesto, tako dolgo bo trajala venezuelizacija mesta. Bo potrebno spremeniti miselnost...

Seveda. In šele, ko bo v državi vladal spet SDS, bo tudi vreme lepše. Nad Slovenijo bo sijalo rumeno sonce na modrem nebu...
divinedante
# 16.10.2018 ob 10:14
Kaj je Fištravec sploh dobrega naredil za Maribor odkar je z svojo ekipo prevzel oblast?? Maribor stoji na miru, nič se ni spremenilo, sploh ne na bolje ..
deželan
# 16.10.2018 ob 09:00
Fištravec je primer metode dela Levice.

Obljubljati med in mleko ( obljubljal je številna delovna mesta) od tega pa je ostalo le kup potovanj kjer je " trpel in se žrtvoval " zavoljo protokola.

Levica ima novega kandidata Šego in velja podpreti, saj ravno tako obljublja nova delovna mesta.

Ne glede na to da sem nasprotnik Levice bi dal glas Šegi, vse kar šteje so nova delovna mesta. Ko se pogovarjamo o blaginji sodržavljanov, bi morali dati politično opredelitev na stran. Podpora pa nebi bila brezpogojna. Naj postavi rok in njegove uresničitve obljub, da ne bo zgolj politični turizem !

Nič a se ne govori o ukrepanju proti politikom, ki izganjajo podjetnike iz države in jim je enega uspešnega že uspelo pregnati !
Lev Julius
# 16.10.2018 ob 09:44
Fištravec je bil in bo večen manipulator ! Kdor pozna MB kulturno družbeno politično sceno v 80 letih mu je znano ,da je Fištravec deloval kot raziskovalec v Marksističnem centru in kot kulturnik.
Kameleonstvo temu rečemo danes . Palec dol za njega .
pohorjezeleno
# 16.10.2018 ob 08:48
Fištra je samo nastavljena lutka... Drugače pa v svojih mandatih ni kaj naredil, razen kaosa na Koroški cesti. Franca je vseeno več naredil za mesto in se ni pustil voditi iz ozadja tako kot Fištra.
stewie
# 16.10.2018 ob 07:59
Čonšing, za katerega še nisem slišal, ker ga nikdar ne omenjajo, ima kar 32 milijonov folka, torej več kot Peking in Šanghaj skupaj, ki sicer veljata za največji kitajski mesti?
To je, ko se en politik, pardon sociolog, gre geografijo...
HOR
# 16.10.2018 ob 11:41
"....Da, še vedno sem vstajniški župan..."

Če se običajno vsako jutro vstane še ne pomeni, da je vstajniški župan...
Adanos
# 16.10.2018 ob 11:03
Ko lahko rečemo, da je še kangler boljši od fištre, potem je jasno, kak podn je on.
Me zanima, če bo Mariboru z naslednjimi volitvami uspelo najti nekoga, ki je še bolj nesposoben?...

Mimogrede - kateri "gospodarski" obisk na Kitajsko zdaj že beležimo? 20.? 30.? Pa še vedno ne vidim nobenih poslov.
aaa
# 16.10.2018 ob 09:55
@Nikec3
Maribor "neturistično mesto" ????

V MB stoji največje slovensko smučišče in na ta račun je bil MB nekdaj orng turistično mesto. Sedaj je predvsem na Arehu infrastrukturo povozil čas. +Zgrešena politika zasneževanja in imamo kar imamo. Gužva in katastrofalno urejene proge pa Slovencev (glede na to, da vsi rinejo v Nassfeld) tako ali tako ne moti.
generusus
# 16.10.2018 ob 09:49
Žalostno je kakšne župane ima Maribor v nekaj zadnjih mandatih. Prejšnji je vsaj znal izpeljati projete, čeprav so mu nekateri padli tudi v vodo, sedanje vodstvo pa je bolj usmerjeno k teoretiziranju in besedovanju. V Mariboru je poleg nesrečne roke pri izbiri župana največji problem provincialna zaplankanost, usihanje resničnega meščanstva in neprestano izgovarjanja, da so krivi vsi drugi, država, Ljubljana, ministrstva itd. Mnogi gradijo svojo pripadnost mestu na osnovi nogometnega kluba, kar je bizarno in smešno.
mirror
# 16.10.2018 ob 12:22
"Andrej Fištravec: "Ko govorimo o Mariboru, govorimo o mestu, ki se skuša dvigniti"
Če bo Fištravec ostal, se Maribor ne bo dvignil. Še bolj bo padel.
aerodynamic
# 16.10.2018 ob 09:31
@apollo11
Cela Štajerska z malimi občinami raste, najdejo pametne župane, ki nekaj res naredijo, Maribor pa stoji na mestu. Brez energije, brez vizije, brez elana, samo neko jamranje, iskanje izgovorov, vse so drugi krivi.....mah ta Fištravec je definicija negativne selekcije, mogoče je bil dober profesor v akademskem kabinetu, kot župan operativec je nič od nič.


To je globalen slovenski problem, preveč ljudi na mestih, kjer se jim ne sanja o ekonomiji in efektivi.
kunta kinte
# 16.10.2018 ob 08:54
in kaj je naredil Franca,razen da je privlekel Duplek v mesto?
zapravico
# 16.10.2018 ob 08:43
Kaj res nimajo enga pametnega.Zmeraj je nekdo nastavljen,da ga potem iz ozadja dirigirajo temne politične sile.
wisan
# 16.10.2018 ob 13:05
Vinskih cest je v okolici Maribora na desetine. A vse so zanič, kljub fantastičnim pogojem. Par KM čez mejo so svojo Südsteirische Weinstrasse enotno uredili že pred desetletji in že veliko let prinaša tamkajšnjim ljudem in družbi - ogromno. Tudi veliko Štajercev je tam dobilo delo. Predvsem delajo v vinogradih, sadovnjakih, nasadih hmelja, apartmajih,...., pač delovna sila. Razna parkirna mesta ob avtocesti smer Avstrija,...., so dnevno že ob 5.00 zjutraj zasedena, saj delavci organizirano odhajajo na tlako v Avstrijo. Pa valjda, da v Mariboru in okolici nimamo brezposlenih !
Da se ne menimo o tem, da je zaradi Weinstrasse od Leutschach (Lučan) pa do Gamlitza ( Gomilc ) na drugi strani, vse tip-top urejeno. Pri nas so ceste kot v bivši DDR, kolikor jih je sploh asfaltiranih. Še dva bicikla greta težko en mimo drugega, kaj šele avtobusi !?
In kako jim je to uspelo ? Tisti, ki jih demokratično izvolijo, odgovorno opravljajo svoje delo - tako so to naredili. Službe, ki so oblikovane, so z nekim namenom, ker so potrebne in delajo v korist prebivalstvu; ne pa da pač zaposlujejo !? Za Weinstrasse so izdelali celoviti projekt, vse od ideje do finančne konstrukcije, v sodelovanju s prebivalci tega območja. Takemu projektu, ki je v korist vsem, tudi vsi podprejo. Ni narejen tako, da ljudem vse poberejo, ker že kmalu ne morejo plačevati kredita, njihovo premoženje pa si potem prilastijo politiki in kriminalci = detto ! Izkoristili so naravne možnosti, poslujejo, štajerci pa jim delajo. Večino smučarskih centrov so izgradili na podoben način. Vsi ti malio kraji so tesno povezani, non-stop organizirajo kulturno-družabne-športne prireditve, veliko tradicionalnih; in tam se potem pije in je in pleše. Zaradi tega, ker tržijo tisto kar pridelajo pa jih nima nihče za pijance, kot so to za prestolničarje Štajerci !
Naše podobne javne službe obstajajo zaradi samih sebe in zato se pri nas za investicijo v turistično kmetijo odločajo posamezniki. Potem bijejo boj z administracijo in prepričevanjem bank, na koncu pa nemalokdo, ki mu je s projektom uspelo ( s kreditom ), propade.
Zadeve ( projekti ) se ne izvajajo celovito. Glavno, da imamo kup zakonov o celovitem razvoju podeželja.
Na vsakem koraku na poldivjih streliščih pokajo puške; strelci na glinaste golobe pa poleg lovcev še občinarji, policisti, politiki, uspešni poslovneži, oblast in "Die oberen 10.000" ! Ne vem, če je to ravno koristno ?! In tudi to verjetno ni, da se lokalni, državni in evropski politiki s splavi vozijo po Dravi in ob zvokih frajtonarce uživajo v prijetnem štajerskem vremenu in dobri domači hrani. Pa še kaka "mala" kdaj pa kdaj prisede; to mi deli.
Ko človek samo malo pogleda okoli, samo malo pomisli, mu je hitro jasno zakaj smo tam kjer smo, zakaj občasno zagori in zaropota in nastajajo razne "parasile". Zato, ker imamo demokracijo, ki to sploh ni, ampak imamo le poligon za izživljanje lopovov in brezdelnežev.
sharkyslo
# 16.10.2018 ob 11:06
Fištravčev fokusiran pogled govori o tem, v katero smer gre Maribor... :)))
KLIPAN
# 16.10.2018 ob 09:18
@trdnjava
"Nedvomno Kangler boljši od Fištravca."

Na podlagi katerih rezultatov oz. kazalcev?
vidaest
# 16.10.2018 ob 09:16
MB sploh ni zaspano mesto. Turistov je vsako leto več. Kaj lahko ti počnejo v mestu, je pa drugo vprašanje. Drži tudi, da se je Fištravec približal točki, ki jo imenujemo absolutna nesposobnost. Tip ni za firmo, ni za župana, ni za nikamor. Najbolje bi bilo, da se vrne med predavatelje, tam lahko filozofira, medtem ko drugi delajo.

Proti Arsenoviču pa lahko pričakujemo - se že dogaja - grom in bes SDS-a, ki podpira prejšnjega nesposobnega župana. S Kanglerjem se Maribor lahko "dvigne" samo do Dupleka. Žal.
Sklonjen
# 16.10.2018 ob 08:33
Da ga ni sram ...
Mimobeznik
# 16.10.2018 ob 11:00
Maribor in turizem... vedno znova me v tem kraju preseneti, da imajo v centru, ob jezeru s stalno gladino - dravski akumulaciji, parkirišče.... in razpadajočo tržnico. Ni denarja za par 100 m promenade s ponudbo al kako?
popaj16
# 16.10.2018 ob 08:21
Nastavljena lutka, da je padel Kangler. Menjali so eno opico z drugo. Letos bo župan postal nekdo tretji.
Ljubinica
# 16.10.2018 ob 22:28
Mariborčanom želim enega sposobnega župana. Si zaslužite in mesto tudi.
Srečno!
njupipupi
# 16.10.2018 ob 13:22
Labod

Tržnica je katastrofa. Skopirali so tržnico v Zadru ali Splitu (ne spomnim se več, kje sem videl isto tržnico!), vendar je original bil narejen za obalo, ne pa za (s snegom nafilano) mariborsko tržnico. Ni čudno, da je taka katastrofa.

Mestni svet je zagotovo problem, vendar ob pogledu na Fištravčeve ožje sodelavce, to sploh ni problematično. Največje hijene so namreč prav ob županu.
slovenec30
# 16.10.2018 ob 08:59
Saj v bistvu ni slab intervju. Sploh tisto o Šišku in mami je dobro povedal.

Toda volili bomo druge. Raje žensko, ki bo red naredila v mestu.

Arsenovič je super gostinec, ampak Maribor ni gostilna. Pa malo se mi je zasral z izjavo, da je Janković njegov vzornik.

Ob vsem tem pa se je 52 letni Arsenovič poročil s 23 letno natakarico iz svojega lokala. To mi je za župana malo mimo. Ne zgleda mi ravno resno in gosposko.
flux555
# 16.10.2018 ob 12:44
Mariborčani, dokler boste volili župane, ki vse težave vidijo v Ljubljani, do takrat bo tako kot bo.
Tak župan, ki že v predvolilni tekmi joka, kako se nič ne da ker ljubljana ne pusti, tak bo jokal tudi ob koncu mandata, ko ne bo nič narejeno. Tak je bil Kangler tak je Fištravec za ostal pa nevem kaj mate na voljo. Pa srečno izbiro vam želim.
slo.venec
# 16.10.2018 ob 13:23
Nasvet vsem ljudem, ki hočete videti gradnje v vaši občini: izberite tistega kandidata za župana, ki ima svoje gradbeno podjetje. Tako je v Ljubljani. Janković na veliko gradi, on določi ceno (da pobere vsaj 10% denarja), nikoli nima razpisa.
skorpijon93
# 16.10.2018 ob 12:15
ti kar nakladaj, nesposobnež ! če nebi bilo avstrije blizu bi bilo še vse veliko huje !
njupipupi
# 16.10.2018 ob 11:35
Hja, če dovolj dolgo živiš ...

Se pravi Frandrej Fištrangler (kombinacija Andreja Fištravca in Franca Kanglerja) je torej prišel do sklepa, da ima Maribor najnižjo brezposelnost v državi. Vse je, skratka, vprašanje metodologije.

Maribor je seveda v razsulu. Sociolog s profesure pač ne more vedeti karkoli o ekonomiji in podjetništvu. Če pa ob nastopu funkcije naredi še tako stvar, da si kupi obleke z občinskim denarjem, ker je "mislil, da je moška obleka uniforma, ki mu jo mora financirati županovanje", pa hitro vidiš, da imaš opravka z intelektualno veličino amebe.

Fištravčev klobuk je dokaz še česa hujšega od pomanjkanje vizije. Opremil se je s svetovalci, ki so si napolnili žepe, zamenjal 6 ali 7 direktorjev občinske uprave in seveda zadolžil občino še za 10-15 mio evrov (za obnovo Ljudskega vrta, novega trga ob Magdalenskem parku) ...

Koliko dohodka bo mesto ustvarilo iz tega? Verjetno nič, ampak bo že metodologija pokazala, da so se mravlje fascinantno razmnožile in da je to tudi nek kriterij, ki zmanjša stroške.

Jasno je, da je mariborsko gospodarstvo na ničli in da je občina v finančni kompresiji, ampak metati na desetine milijonov v nek trg ob Magdaleni, pa hitro pove, da tip nima pojma o ničemer. Računica je pač enostavna: javni projekti, ki ne ustvarjajo ničesar, s kupom prisklednikov, ki se bo prisesalo na denar, ki si ga občina izposoja.
Sussudio
# 16.10.2018 ob 09:43
Nikec3
ma ok no Ljubljana s tistimi nekaj turisti ni še nič (pobere par procentov turistov za postanek na poti med Benetkami in Budimpešto). Še 10 let nazaj ko turistov v Ljubljani skoraj da nisi opazil, a je bilo kaj bistveno drugače na nepremičninskem trgu? Ne, tudi takrat so se cene napihovale (do krize).
Nikec3
# 16.10.2018 ob 09:31
Poleg tega, naj že enkrat nehajo s tem turizmom. Turizem je pri nas koristen v odročnih krajih (Podčetrtek, Rogaška, Bled,...) in za obalni pas. Ko imaš preveč turistov v drugače “neturističnih mestih”, pa se ti zgodi to, da ljudje svoja stanovanja raje dajejo v najem turistom, kot prebivalcem. Posledica je velika rast življenjskih stroškov za večino ljudi. (Primer Ljubljane). Turizem ni tako pozitivna stvar kot se jo sluša predstaviti.
ANUŠKA
# 16.10.2018 ob 08:20
Viljam_s, vse čestitke za napisano! Se pridružujem. Hinavščina na kvadrat!
Kazalo