Lokalne novice
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.4 od 60 glasov Ocenite to novico!
Andrej Cep je prva generacija vinogradnikov, na posestvu pa ima še vedno tudi gostilno. Foto: Marijan Močivnik
Prve vinograde je Cep zasadil leta 2004, trenutno obdeluje štiri hektare, za petega zdaj pravi, da mu ga lahko da samo še čudež. Foto: Gordia
Sporen izkrčen pas zemljišča med gozdom in vinogradom. Foto: TV Koper-Capodistria
Cep je v vinogradu ves čas delal ekološko. Foto: Marijan Močivnik
Gordiini vinogradi so zasajeni na za vinogradništvo res vrhunskih legah. Foto: Marijan Močivnik
Del Gordiinega nabora: rose mehurčki, sveža malvazija in macerirana malvazija. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic

Nočna mora ekološkega vinarja iz Ankarana: namesto vinograda mora posaditi hraste

Je vinska klet Gordia ogrožena?
10. junij 2018 ob 10:52
Ankaran - MMC RTV SLO

Ljubiteljem ekoloških, sonaravno pridelanih vin je vinska klet Gordia iz Kolombana nad Ankaranom dobro znana – manj javno znana pa je birokratska nočna mora, v kateri se je v zadnjem letu znašel vinar Andrej Cep.

38-letni Cep je prva generacija vinogradnikov na domačiji Gordia (oče je delal kot gostinec), a se je naglo uveljavil tako s svojima dvema odličnima nedegožiranima penečima vinoma kot tudi s krasno linijo mirnih vin, tako belih (dva tipa malvazije, zvrst s podaljšano maceracijo in zvrst, zorjena v kvevrijih oz. amforah) kot rdečih (refošk in rdeča zvrst).

Cep je z očetovim blagoslovom prve vinograde na posestvu zasadil leta 2004, potem ko je s trdim delom očistil zaraščene strmine na za vinogradništvo idealnih legah. Od samega začetka je vinograd obdeloval strogo ekološko, brez uporabe pesticidov, herbicidov, sistemikov ali umetnih gnojil, ekološki certifikat pa je pridobil leta 2012.

Trte ima zasajene na slabih štirih hektarih, letno napolni okoli 20.000 steklenic, njegova vina danes strežejo v najboljših slovenskih restavracijah, vse več zanimanja za Gordiina vina pa je tudi v tujini. Naraslo povpraševanje je Cepa spodbudilo, da površino svojih vinogradov razširi na pet hektarov – tu pa se je začelo zapletati.

Dve leti čakanja na dovoljenje
Natančneje, leta 2015, ko je od soseda kupil 0,7 hektara gozda, od države pa še 0,2 hektara – vse tik ob svojih obstoječih vinogradih. Vse do marca 2017 je nato Cep skušal pridobiti dovoljenje za krčitev gozda v kmetijske namene, a je bila njegova prva vloga zavrnjena, češ da je bila nepopolna, druga, iz leta 2017, pa zavrnjena po sedmih mesecih.

"Ker je ena sedmina parcele vpisana v uporabi Mestne občine Koper, leži pa na območju občine Ankaran, mi nihče ni hotel dati soglasja za to eno sedmino, preostalih šest sedmin pa sem lastnik," nam razlaga Cep. "Marca 2017 mi je nato Ankaran le dal soglasje (zdaj sem izvedel, da so soglasje za krčenje podali tudi Slovenski državni gozdovi (SIDG) kot upravljavec – a tega soglasja nikoli nisem videl), ki naj bi ga poslal na Zavod za gozdove Sežana in jih telefonsko obvestil."

Ko so na Zavodu Cepu prižgali zeleno luč za krčenje (ZGS zdaj trdi, da mu nihče ni tega namignil), se je mladi vinogradnik takoj lotil sečnje gozdu, ki ga je do aprila izkrčil, ni pa imel v tem času še pisne odločbe. Junija so na parceli začeli zemeljska dela z bagri, na tretji dan pa se je pri njem zglasila gozdarska inšpekcija, ki pa mu je po pregledu dokumentov pustila nadaljevati dela, ki so se končala teden dni za tem.

Porušeno naravno ravnovesje?
A oktobra 2017, po sedmih mesecih, kot strela iz jasnega prispe pisni odgovor iz Sežane: Cep ne sme krčiti gozda.

Takoj se je pritožil na ministrstvo za kmetijstvo, a dobil januarja letos isti odgovor, češ da krčenje negativno vpliva na biotsko pestrost in okolje, kar se Cepu ne zdi dovolj tehten razlog, saj sporni izkrčeni gozd ni bil zaščiten oz. ni bil opredeljen kot gozd s posebnim namenom, ravnovesje pa da prav tako ne bi bilo porušeno, saj bi tam stal ekološki vinograd, katerega značilnost sta prav naravno ravnovesje in pestrost.

Zakon sicer navaja, da oblasti lahko odobrijo krčenje gozda v kmetijske namene, če je to v skladu s prostorskim aktom, oziroma lahko krčijo do površine 0,5 hektara, če je namenska raba gozdno zemljišče in ne gre za varovalni gozd ali gozd s posebnim namenom ter ob pogoju, da ne bodo vplivi posega v prostor bistveno ogrozili funkcije gozdov.

Nov gozd do konca leta
A sledi še večja zaušnica: odločba, da mora na izkrčeni parceli na lastne stroške posaditi 1.440 hrastov, jih zaščititi pred divjadjo in prvi dve leti zamenjati vsa drevesa, ki se ne bi prijela.

Rok? 31. december 2018, če pa tega ne stori, bodo za to najeli zunanjega izvajalca, njegov račun pa predložili Cepu. Okvirna cena? Cep pravi 20.000–30.000 evrov, ZGS trdi, da bi ta strošek po njihovih izračunih znašal maksimalno 5.500 evrov. So pa pri Gordii zagotovo veliko gospodarsko škodo utrpeli že z naložbo 50.000 evrov (ki se zdaj zdi jalova) in s tem, ker letos niso posadili trt. "Sploh ne vem, kaj bom, to je zame deset let dela …" vije roke Cep.


Primer je trenutno na Upravnem sodišču v Novi Gorici, Cep pa počasi obupuje in pravi, da tisti hektar – in precejšen del njegovega premoženja – lahko reši "samo še čudež".

Podobnega primera, da bi nekdo moral namesto vinogradov zasaditi hraste, sicer v celi Istri še ni bilo, Cep pa meni, da se kaj takega v hrvaški Istri ali v Goriških brdih, skratka, v regijah, ki živijo in dihajo z vinogradništvom, ne bi moglo zgoditi.

"Govoril sem z vodjo enote Tolmin, ki pokriva Brda – možakar pravi, da so ti v Sežani znoreli. Eden večjih biodinamikov iz Vipavske doline pravi, da njega gozdarji še prosijo, da še kaj pokrči in naredi vinograd, znani vinar iz Brd pa je leta 2005 izkrčil zaščiteni gozd in ima še zdaj tam zasajene trte," razlaga Cep.

Iz ZGS-ja mu odgovarjajo, da so osnovni kriteriji in pravne podlage za izdajo dovoljenj za krčitev gozda v kmetijske namene povsod po Sloveniji enaki, pri omenjenih vinarjih iz Vipavske doline in Brd pa da gre za drugačne okoliščine (večnamenski gozd, brez izjemno poudarjenih funkcij gozda), ki so jim omogočale izdajo dovoljenj za krčitev gozda na teh območjih.

Družina živi od vinogradništva
Na vprašanje, ali bi lahko v Cepovem primeru šlo ponovno za dobro staro slovensko zavist in sosedsko nagajanje, Cep odgovarja, da se zameril ni nikomur, da pa gre zagotovo za prijavo.

"Treba je vedeti, da od vina živimo jaz, brezposelna žena, dva šoloobvezna otroka in starši, katerih pokojnina obeh skupaj ne presega 900 evrov," tarna Cep.

Iz Zavoda za gozdove medtem odgovarjajo, da so ugotovili, da ima tamkajšnji gozd poudarjene ekološke funkcije, in sicer funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti in klimatsko funkcijo, obe kot posledica nizke gozdnatosti v priobalnem pasu, zato so podali negativno mnenje. Ob tem dodajajo, da bodo s svojim stališčem vztrajali do konca.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
josh k.
# 10.06.2018 ob 10:57
Ne vem točno vsega ozadja a kakorkoli pri nas v Sloveniji smo svetovni prvaki v zaviranju razvoja.
Alchemist
# 10.06.2018 ob 11:12
Živim kilometer stran in meni se je zdelo ves čas, da se tam gozd pretirano krči. Gre v bistvu za globoko dolino hudournika s strmimi bregovi, take doline pa so na Miljskem polotoku povsod zapolnjene z gozdom, najbrž tudi zaradi preprečevanja erozije, ki je tu najmočnejša.

Poleg tega vinogradniki na našem hribu se že ves čas širijo in pri tem tudi uničujejo tradicionalno kmetijsko krajino, z bagri prekosijo vse stare suhozide in terase, ter krčijo tradicionalno sredozemsko rastje. Nastajajo ogromne monokulture, ki so v bistvu antiekološke in v smislu biotske raznovrstnosti predstavljajo pravo opustošenje. Če bi morda svoje vinograde sadili z nekoliko več občutka za naravo in z spoštovanjem do krajine, bi jih tudi okolica bolje sprejemala in tudi lepše bi se lahko predstavili v javnosti kot ekološki in spoštljivi do tradiconalne kulture območja.

P.s. prosim predstavite to zgodbo malo bolj obojestransko. Pihanje na dušo samo eni izmed obeh strani v sporu res ni v čast novinarskemu delu. Če so v Sežani ljudje, ki so strokovnjaki za gozdove in če v svoji odločitvi tako vztrajni, najbrž imajo za to tehtne razloge.
virus99
# 10.06.2018 ob 11:13
Torej on je šel krčit gozd brez pisnega soglasja Zavoda oz kogarkoli.

Kako pa mu je potem bilo odobreno, da je šel krčit gozd? A je kar uslužbenka za okencom mu rekla "Ja gospod, lahko posekate, čez pol leta bo prišlo pa pisno soglasje"?

Ne vem no, brez papirja si jaz ne bi upal it sekat državno parcelo.
SpicyWeiner
# 10.06.2018 ob 11:00
Naj si priimek spremeni v Magna, pa bo v roku dveh tednov imel vsa potrebna dovoljenja ;-)
ala-persk
# 10.06.2018 ob 11:02
Spet nekje en birokrat. Takim je treba jasno povedat kar jim gre. Človek zavira razvoj maldih ljudi njihov družin. Zakaj je na položaju?
tkokrneki
# 10.06.2018 ob 11:07
pri takih zgodbah se včasih vprašam kje sem
a v tej državi obstaja še kak normalen uradnik
kje sem?
penzl
# 10.06.2018 ob 11:01
Še ena cvetka naše birokracije.

Sicer pa me kot vinogradnika zanima, kako mu uspe trto zaščititi pred boleznijo brez kakršnih koli škropiv ipd. in hkrati ohraniti zadovoljivo kakovost in količino pridelka?
Canis.Lupus
# 10.06.2018 ob 11:25
Ključna napakajebila, ker ni pičakal na pisno siglasje. To baljansko miselnost bo treba pozabiti. Drugače pa je fajn vinar in škoda, da se je znašel v zosu.

P.s.
Niso amfore, ampak kvevriji. Amfora je bila transporna embalaža. Vino pa se še daned zori v zakopanih posodah = kvevrijih.
seven7
# 10.06.2018 ob 11:03
Kako je lahko izdelan gozd biotsko....
TellingTheTruth
# 10.06.2018 ob 11:07
Penzl, zdaj obstajajo neke nove sorte ki jih ni potrebno skropit. Se da najdt na netu pod eko al bio vinogradnistvo. Podoben princip kot so bile vcasih divje trte smarnice. Sam da sedaj nimajo metanola not :P
gorcin
# 10.06.2018 ob 11:43
Premalo je plačal nekomu na občini?
jales
# 10.06.2018 ob 12:50
Prehitro je šel sekat, tako da njegova napaka. Potrebno je počakat, da je vse pisno rešeno. So pa postopki mnogo prepočasni in takoj gredo 2-3 sezone. Je pa rahlo ogabno kako hitro gredo sekat gozd za Magno... tam se pa jim mudi....
miro789
# 10.06.2018 ob 11:44
Ne vem kako lahko monokulturo vinske trte lahko primerjate z gozdom glede biotske raznovrstnosti. Da ne omenja erozije.
modri_zob
# 10.06.2018 ob 11:48
Poznam tudi drugo plat zgodbe in preberite si kar je napisal Alchemist, pa še marsikaj se lahko doda zraven. Novinarka pa bi se lahko pred objavo pozanimala o drugi plati. Mogoče jo celo pozna in je namenoma članek spisan v stilu ščitenja vsega kar je povezano s pokušanjem vina in hrane, hkrati pa je tudi aktualno za vse zadeve kriviti uradnike.
RoSeR
# 10.06.2018 ob 11:35
Birokracija sem in tja ... pa vendar, tako kot pri gradnjah, tudi tukaj je nekdo naredil nekaj vnaprej, brez vseh soglasij. Vsi bi radi prehitevali, potem pa jih doleti to. Trenutno je najbolj znani primer v SLO zaobhajanja zakon in drzavnih ustanov vselitev Staninvesta v del Pristana ter nelegalna rekonstrukcija in sprememba namembnosti. Požvižgajo se na inspektorje, odločbe, itd., saj so le upravitelji objektov in tako nedotakljivi. To je prava slovenska zgodba, izvajanje del pred dovoljenji.
Bivši uporabnik
# 10.06.2018 ob 13:02
Možakar je bil hudo naiven, to je vse.
Brez papirja v roki ne bi smel narediti ampak ničesar, to bi že lahko vedel.
Glede na to, da je vložil že toliko v to zadevo, ga pa tudi ne bi smeli kar tako.
Turkova sušilnica sadja pa še kar stoji in bo ostala ...
Sodničina hiša pa očitno tudi.
čak mal noris
# 10.06.2018 ob 12:03
@long island

Ja, ja, večina se jih vozi v Ferrarijih, okoli paradirajo v Brioni oblekah za 5000 evrov in imajo cele dneve blažen cajt.
Ti očitno še z nogo nisi stopil na kako kmetijo in preživel tam par dni, da bi videl, da nič od tega, kar SVA napisala, ni res.
Kar si napisal ti, je bebava mantra, ki izvira bodisi iz fovšije, totalnega nepoznavanja, ali pa iz kakega real-socialističnega prepričanja, da so kmetje - buržuji in jih je treba kot takšne....zatret. Čestitam! Modra ugotovitev, ni kaj!
penzl
# 10.06.2018 ob 11:10
@TellingTheTruth za samorodnice vem, prvič pa slišim, da so t.i. žlahtne sorte odporne na karkoli. Zanimivo, očitno se bo treba posodobit.
ocalar_1
# 10.06.2018 ob 12:08
Kaj pa če prispevek novinarke ni povsem verodostojen, samo ugibam.
firtoh
# 10.06.2018 ob 19:18
Jaz imam pa druge probleme.na Bizeljskem imam vinograd in vikend-gorco.Pre dvema tednoma sem od inšpektorata za okolje dobil obvestilo,naj se zglasim v Krškem na UE,ker nisem priključen na kanalizacijo.Če se ne zglasim, je zagrožena kazen 200 evrov.Pismo smo dobili vsi v zaselku,ki šteje 20 hiš.
Pa sem šel,da jim povem,da bi se priključil,če bi obstajala kanalizacija(nikoli ni).Inšpektorca mi je pokazala načrt,da imajo ob regionalni cesti narisano,da je tam kanalizacija.Močno sem se razburil in šel na podjetje,ki je obnavljalo cesto,da mi povedo,kdaj so vgradili kanalizacijo.Tam pa so mi povedali,da kanalizacije ni,ampak je narejen odvod meteornih vod.Z listom,kjer je bilo to napisano,sem šel nazaj k inšpektorci.Ta je rekla,da so prekategorizirali odvod za meteorno vodo v kanalizacijski(ker so cevi vodotesne) in da se moram priključiti.Sem rekel ni problema,speljite mi cevi in pregledniški jašek na mojo zemljo,ker državne ceste ne bom prekopaval na lastne stroške,pa se bom priklopil.Skratka,zdaj bomo vsi vpleteni imeli sestanek,da se bomo zmenili,kaj bi kdo kril.
Finta pa je v tem,da je država obljubila EU,da bodo do leta 2017 uredili kanalizacijsko omrežje v državi in čistilne naprave,za kar je bil na voljo tudi denar.Rok so zamudili,zdaj prihajajo prve kazni.Zato se mi moramo zdaj priklopiti na odvod meteornih vod,za katerega so se na MOP-u,čez noč odločili,da je kanalizacija.
Naj pa povem,da imam do ceste 300 m in majhno vzpetino vmes.
Bonsaj
# 10.06.2018 ob 12:00
Dajmo kar čim več gozdov posekat pa čim več trt zasadit. Na koncu bomo končali kot Madagaskar, ki je izkrčil 80% svojih gozdov in sedaj trpijo katastrofalne posledice. Na srečo je pri nas nekaterim le bolj do narave kot do rujne kapljice.
Henrik
# 10.06.2018 ob 11:28
Ah, poznamo te t.i. ekološke kmete ... Navzven se bahajo z neuporabo pesticidov in umetnih gnojil, dejansko pa povsod uničijo vso krajino v korist svojih monokultur ... Podre se vsako drevo, izkrčijo vse mejice, invazivna košnja ... Mogoče je kaj ekološkega, sonaravno gotovo ni ...
Bivši uporabnik
# 10.06.2018 ob 12:57
Treehugger tukaj, in čeprav nimam nič tacga za povedat, se bom oglasil.
Ne glede na okoliščine, tako kot se ta zgodba bere, je očitno, da hoče tega vinarja nekdo spraviti na kant (manj konkurence). V nasprotnem primeru mu ne bi obljubljali dovoljenj! Kader na občinah je pa še vedno enak kot pred petdesetimi leti, namazan z vsemi žavbami. Lepo se še spomnim, kako se je nekdaj "izgubljalo" različne spise in vloge v državnih uradih, ljudje pa vedno znova vlagali nove prošnje. Slučajno vem za primer, ko so so recimo šli kobajagi brez soglasja soseda obnavljat staro vezano hišo, ki so jo prodali nekemu tujcu za dober denar; no, tega tujca je potem sosed tožil, češ da ga ni nič vprašal ali sme prenavljati, nakar se je zadeva končala tako, da je tujec hišo prodal po tretjinski ceni temu sosedu, da je bil mir, nato pa se je odselil iz Slovenije, kamor se je bil prej hotel preseliti, da bi užival v pokoju. Seveda, nategnili so ga, pa prav pošteno. Ob "sušilnicah sadja" na obali, ki se brez posledic spremenijo v haciende o kakršnih lahko ljudje z normalno plačo le sanjajo, ob jahticah nekdanjih ministrčkov pa recimo še ob sodnici, ki je hišo postavila na zemlji kmetijskega sklada in to brez dovoljenj, za nagrado pa so jo premestili za eno leto v drug okraj, nekako dvomim, da ni vmes kakšna skrita slovenska žlehnoba.
Optimist99
# 10.06.2018 ob 12:45
Vedel je, da rabi soglasje Zavoda za gozdove Sezana. Ni ga imel. Sel je sekat. Zdaj mora vzpostaviti prvobitno stanje.

Kaja, kot novinarka bi morala predstaviti celotno zgodbo!

Crnograditeljem brez pedigreja( ala vitoslav turk) se tudi rusi.
ksmith
# 10.06.2018 ob 12:20
Dragi Andrej, pozanimaj se pri Jakliču, kako mu je s pritožbami uspevalo 13 let zadrževati rušenje črne gradnje in jo na koncu celo legaliziral. Vinograd, ki daje družini kruh, je ja važnejši od bogatunovega vikenda z bazenom.
Mr.Mr.
# 10.06.2018 ob 11:22
Nič se ni naučil od primera Magna. Uradniki pričakujejo podkupnino, za povrh bo dobil pa še subvencijo. V takšnih primerih se lahko uporabijo celo najboljša kmetijska zemljišča, tudi za tako sporne dejavnosti kot je lakirnica.
špohtl
# 10.06.2018 ob 12:55
Tole me močno spominja na tistega mladega pivovarja iz Prekmurja, ki je potreboval dovoljenje za vodo - ker ga ni bilo je končal lučaj stran v Avstriji - in je precej uspešen. Razlage pristojnih birokratov, zakaj ni dobil dovoljenja, po ca 5-7 letih še nismo dočakali.
Prihajamo (počasi) do spoznanja, da moraš biti v Sloveniji mazohist, da si pripravljen delati in investirati težko zaslužen denar.
twofours44
# 10.06.2018 ob 12:28
Ko sem bral članek, sem najprej mislil, da je reklama, potem sem pa na koncu videl katera "novinarka" je podpisana..
- človek že ima 4 ha vinograda, težava je le pri petem ha?
- sekal je brez dovoljenj
- nakopal si je težave z davčno upravo zaradi "nezaposlene žene", ki dela v vinogradu.
- draga Kaja, glede na zadnji stavek tega članka - je celoten članek zelo zavajajoč
Mitja80
# 10.06.2018 ob 12:56
pred kakimi 40 imi leti tam ni bilo ne duha ne sluha o kakih hrastih. samo neko šavje... erozije do takrat ni bilo, niti kasneje.

človek se trudi, gara, pol ga pa zaradi par dreves udarijo po prstih. pa sej ne bo fabrike tam zgradil.

ko so naredili predor markovec in uničili enega najrodovitnešij delov obale je pa bilo vse ok. če si nek Andrej te tepejo, če si kdo drug, pa gre brez zapletov skozi.
TineB
# 10.06.2018 ob 11:42
Točno to ,,,

Naj začnejo mediji v oddaje vabit ali vsaj v pisarnah oblegat te lobotomirane birokrate - z imenom in priimkom, pa naj se zagovarjajo tam pred kamerami za te svoje birokratske umotvore. In vse tako po liniji naprej gor: od šefov oddelkov, preko šefov uradov in agencij, do državnih sekretarjev vse do ministrov.

Riba vedno smrdi pri glavi. Slab šef, slabo vodenje, delavci slabo delajo. Nič novega.
kolkrkaplc
# 10.06.2018 ob 15:27
artoum*2

# 10.06.2018 ob 14:37
pa koga tako ta peče ta "gozd" . to sploh ni gozd, meni bolj zgleda kakor veliko grmičevje.
model gre pa hoče naredit obdelovalno površino. sedaj ga pa zaradi grmov rukajo tukaj.


Primorska ni Pokljuka, ima svojo klimo in biom, zato ne smatrati gozd, kot ekonomska priložnost debelih dreves. Na Primorskem so drva in gradbeni les dragi, ker nimajo svojih zalog, imajo pa "grmičevje", ki jim ščiti obdelovalne površine pred vetrom, tla pred erozijo in hladijo poletni zrak. Na Primorskem je vsako drevo napol sveto.
andrej988
# 10.06.2018 ob 12:45
Ravno gledam kmetijsko oddajo, kjer so predstavili ta problem... za to reportažo pa so predstavili primer, ko so brez problema dovolili (tudi tu je vpletena Sežana) sečnjo gozda, spreminjanje reliefa... za potrebo novega vinograda. Območje spada pod Naturo 2000, posnetek iz zraka je pokazal, da v bližini ni nobenega vinograda in Občina Sežana je prodala zemljo privatniku za zelo nizko ceno... Očitno vinogradnik Cep nima pravilnega priimka... Kar konkretno smrdi vse skupaj. Vinogradnik je naredil napako, ker ni počakal na pisno dovoljenje, ampak če je on vložil določen denar v investicijo in moral potem čakat 2 leti na soglasje verjamem da je bil že kar nestrpen s sečnjo gozda. Kdo pa nebi bil?
overborder
# 10.06.2018 ob 11:54
Nesramno do amena. Seveda pa tudi nihče ne verjame, da je tam prej stalo 1.440 hrastov, lepo vas prosim.
Novinarka pa naj se pozanima in predstavi študije, ki so bile izvedene, kako da naj bi to odločilno vplivalo na podnebje.
andrej988
# 10.06.2018 ob 11:27
Sramota za našo državo... in tudi to, da so rabili praktično 2 leti, da so izdali neko mnenje je pa tut absurd in kaže na to, kako gnilo javno upravo imamo - in ti bi radi še protestirali... Če gozd ob vložitvi vloge za krčenje gozda ni bil zaščiten, potem res ne vem, v čem je fora... Pa zakaj se vinarji ne združijo in skupaj ne zastopajo svoje interese proti takim bedarijam?
Bivši uporabnik
# 10.06.2018 ob 20:10
Ne razumem, kako je lahko sel reciti gozd, preden ni dobil soglasja v pisni obliki.

Potem, ko se je tega lotil na svojo pest, je pa država zadala boleco zaušnico.
janroz
# 10.06.2018 ob 15:01
Ko kmetijsko zemljišče, travnike .. preraste grmovje ..., ko se tako izniči delo generacij, inšpekcije to ne zanima! Nič nebi imel proti, če človeka nebi tako nategovali, očitno pa ima nekdo v ozadju druge interese in je pritisnil na inšpekcijo, ki je ukrepala kot je! Ko smo pogoreli z zaščito terana, so bili krivi vsi, samo naši "strokovnjaki ne", po tem kar pa je tu zapisano se temu ne čudim!! Tako neučinkovite in nesposobne uprave ne najdeš daleč okoli z izjemami seveda, ki pa se zaradi v nebo vpijočih traparij izgubijo. To kar je napisal spodnji komentator - naj se preimenuje v Magno, pove več kot dovolj. Postali smo država, kje imamo elite za katere predpisi ne veljajo, če pa že, pa veljajo v obsegu in vsebini, ki njim ustreza, potem pa raja, tu pa po sistemu, tako piše in pika - črkobralsko razlaganje prava. Že beseda pravo pove, da se išče nekaj kar je prav, ampak tega uradniki še niso vzeli!
kimi12345
# 10.06.2018 ob 18:37
Za poduk vsem ostalim da se dela po zakonih in standardih. In če pač v zakonu piše da mora dobiti potdilo xyz institucij je pač temu tako. En red mora bit pa četudi se morda vsi ne strinjajo/mo z njim. Je pač tako da je treba stanje postavit v prvotno stanje, za situacijo si je kriv sam. Ni treba sedaj nobene zgage zganjat po TV in se delat žrtev birokracije, ko je pa sam prestopnik, glih tako kot črnograditelji v tej državi.
miki331
# 10.06.2018 ob 16:47
Vprašanje, ki se mi poraja je, ali je tam pred tem res stalo 1440 hrastov in podvprašanje ali bo z posaditvijo 1440 hrastov res poskrbljeno za "biotsko raznovrstnost" ?

Za prvo dvomim, za drugo pa.....hudiča če bo tam 1440 hrastov bo hrast prevladujoča vrsta!
špohtl
# 10.06.2018 ob 15:11
Kmeta je pač potrebno "stisniti" in naj do konca leta vzpostavi zaraščeno stanje. Piranska sodnica, ki je na črno gradila na kmetijski zemlji, pa naj se birokratsko rešuje do zanjo "ugodnega" konca. To je Slovenija. To je srž Slovenske problematike - kako nekomu povedati, da se nekaj ne da...
Bivši uporabnik
# 10.06.2018 ob 13:00
Tista zgodba s hišo je, mimogrede, sežanska.
iluzionistka
# 10.06.2018 ob 19:21
ne morem verjet.

da nekdo poseka gozd brez soglasij

da obstajajo osebe, ki za vse skupaj ne krivijo uradnika, ki mora delati po zakonu.
avilest
# 10.06.2018 ob 15:35
Takšne članke lahko prihranite za Slovenske novice.
Človek, ki si eksistenco skuša zagotoviti z veliko investicijo na bazi telefonskega pogovora in brez papirja, se ne more ravno čuditi, če mu ne uspe. Saj mi je za fanta žal in čisto verjamem, da gre za nov primer birokratskega nesmisla... ampak pravila so za vse enaka. Tega se je lotil bodisi preveč naivno, bodisi preveč brezbrižno. Frazo "bomo že zrihtali, nobenemu še niso rušili" slišim veliko prepogosto.
maja kibira
# 10.06.2018 ob 14:51
Ze to da je treba na neko mnenje oz.soglasje cakat dve leti je sramota in kaze na nesposobnost nase birokracije. Valjajo se po pisarnah..igrajo igrice na racunalnikih..pisejo smsje...debatirajo po telefonih...hodijo na kavice in na čik..samo svojega dela nihce ne opravlja kot bi ga moral..in dokler bomo imeli na podrocju dela tako ohlapno zakonodajo se bo njihovo pocetje nadaljevalo..res zalostno
perpetruum
# 10.06.2018 ob 14:05
Naj država poskrbi da se obdelovalne površine ne krčijo , ne pa gozdovi, katerih imamo razen Fincev največ v evropi. vsako leto se nam pa 20 tisoč hektarjev zaraste.
kotzi
# 10.06.2018 ob 13:07
zdej pa kr naenkrat scitimo gozd..ok...a lakirnoica na vodovarstvenem podrocju je pa ok...noben se ni joku
pipijoco
# 10.06.2018 ob 11:20
Slovenija v vsem svojem sijaju, če bi birokracija pokazala vsaj pol toliko želje pri razvoju kot ga naravovarstveniki pri zaviranju, bi bilo življenje v tej državi veliko lažje.
Birokrati oz. javna uprava so rak rana Slovenije, na žalost brez sprememb pri omenjenih ne bomo uresničili potenciala.
zozozo
# 10.06.2018 ob 23:14
O tem, kaj pravi vinogradnik, imamo tri tipkane strani. O tem, kaj pravi druga stran, pa 43 besed. A je to novinarski članek, ali reklamno sporočilo?
andrej988
# 10.06.2018 ob 22:20
Na Atlasu okolja, območje nad Ankaranom (kjer so ti vinogradi), ni zavedenih/označenih kakšnih varovalnih gozdov, gozdnih rezervatov, ali pa da je tam kaka Natura 2000... Okrog so povsod vinogradi - vidi se, da se je dovoljevalo sečnjo gozdov. Torej Zavod za varstvo okolja izdaja soglasja ali prepovedi tako kot se mu zazdi? Enkrat ja, drugič ne?
Nebi rekel, če bi šlo v tem primeru res za kak varovan gozd, ali pa označeno erozijsko območje itd..., ampak to ni...
lingam
# 10.06.2018 ob 18:21
Kaj "sušilnica sadja" še stoji?
ElTorro
# 10.06.2018 ob 18:06
Ok, razumem in se strinjam, da pri nas birokratski postopki trajejo bistveno predolgo.

Ampak - tip je kupil gozd in kar predpostavil, da ga bo lahko odstranil. Sekati je začel brez dovoljenja, in zdaj joče, ker dovoljenja ni.
20.000 EUR je zanj 10 let dela. Res? Na štirih hektarjih vinograda zasluži 2.000 EUR letno? In to z "odličnimi peninami" in "krasno linijo mirnih vin"?
Ves tisti hrastov les, ki ga je posekal, pa je doniral v dobrodelne namene?

Pri tem je v bistvu njegov glavni argument tale: "Jakončič je pa leta 2005 lahko".
Kazalo