Ploščo z napisom "V tej hiši se je 27. junija 1931 rodil zaslužni profesor Alojz Srebotnjak, slovenski skladatelj" so odkrili žena Dubravka Tomšič Srebotnjak, sin Martin Srebotnjak in župan Igor Marentič.

Poklon enemu izmed velikanov na področju kulture
Z odkritjem se občina in krajevna skupnost Postojna "poklanjata enemu izmed velikanov na področju kulture", je v nagovoru poudaril župan. "Ponosni smo, da je bil Alojz Srebotnjak Postojnčan," je dejal in dodal, da je skladatelj rad zahajal v Postojno in se družil z domačini.

Pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak je povedala, da bi bil mož zelo vesel, če bi vedel za ta dogodek. Sin, režiser Martin Srebotnjak, ki se je dogodka udeležil z družino, je dodal, da se je oče na stara leta še posebno v poletnih mesecih zelo rad vračal v Postojno, kjer je v hladu rojstne hiše tudi ustvarjal.

Častni občan leta 2009
Spominsko ploščo, za katero je lani dala pobudo krajevna skupnost, je zasnovala arhitektka Erika Merše Logar, izdelal pa jo je kamnosek Dušan Kobe. Postojna se je Srebotnjaku poklonila že leta 2009, ko mu je ob praznovanju stote obletnice pridobitve mestnih pravic podelila naziv častni občan.

V spremljevalnem kulturnem programu je sodeloval Mešani pevski zbor Postojna in zapel tri Srebotnjakove skladbe: Vesna, V krčmi in Rezijanska.

Uglasbil je Kosovelove Bore
Srebotnjak se je rodil v Postojni lesnemu trgovcu in posestniku Alojzu Srebotnjaku in Viktoriji Ukmar. Leta 1958 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani doštudiral kompozicijo, ki jo je med letoma 1970 in 2001 na akademiji tudi poučeval.

Njegov obširen in raznolik opus obsega raznovrstna instrumentalna dela, vokalno-instrumentalno glasbo, zborovsko glasbo in glasbo za film in oder. V številnih delih je skladatelj ostal trdno povezan s svojim rodnim kraškim zaledjem.

Njegove skladbe so postale del železnega repertoarja številnih solistov, ansamblov in zborov. Med zborovskimi skladbami so posebej priljubljeni Bori Srečka Kosovela, ki jih je uglasbil že pri osemnajstih letih. Med večjimi vokalno-instrumentalnimi deli izstopata Škofjeloški pasijon in Ekstaza smrti.

Prejel je številne nagrade
Skladatelj, ki se je izpopolnjeval tudi v tujini, je za svoja dela prejel številne nagrade. Med najpomembnejšimi sta Prešernova nagrada za življenjsko delo (1999) in Kozinova nagrada Društva slovenskih skladateljev (2000), prejel pa je tudi več nagrad za filmsko glasbo.

Žirija, ki mu je podelila Kozinovo nagrado, je zapisala, da "brez njegovih del ni mogoče predstaviti slovenske glasbe v vseh njenih razsežnostih".

Umrl je 1. decembra 2010 v Ljubljani v 80. letu starosti po dolgi bolezni.