Slovenska vojska bo v Mežici postavila montažni most. Kot so sporočili, bodo inženirci  postavljanje začeli že danes. Foto: Slovenska vojska
Slovenska vojska bo v Mežici postavila montažni most. Kot so sporočili, bodo inženirci postavljanje začeli že danes. Foto: Slovenska vojska

Na Koroškem ekipe gasilcev, številnih prostovoljcev in tudi številnih okoliških kmetov nadaljujejo odstranjevanje posledic ujme in čiščenje. Pomemben korak v prometni pretočnosti so v torek zvečer naredili v Dravogradu, kjer se je sprostil promet proti Slovenj Gradcu. Tam so v novi industrijski coni pri Monterju tudi za vsa druga osebna vozila, ne le intervencijska, odprli cesto, in sicer za vozila do teže sedem ton in pol.

"Cesta v tem delu je delno v makadamski izvedbi in grobem asfaltu, jaški so nad nivojem vozišča, zato je potrebna previdnost pri vožnji," je sporočil župan Občine Dravograd Anton Preksavec. Sam pa se, kot je dodal, že več dni trudi za pridobitev montažnega mostu, potem ko je narasla reka Mislinja odnesla most na glavni cesti Dravograd–Slovenj Gradec pri Otiškem Vrhu in s tem prekinila glavno prometno pot. Preksavec meni, da bi bilo najprimernejše montažni most postaviti na mestu, kjer je že v preteklosti bil most pri Korošici. Rešitev obvoza pri Monterju je namreč začasna in ne more biti trajna.

Medtem v dravograjski občini še naprej nevarnost predstavljajo številni zemeljski plazovi. "Opravljamo oglede množice plazov in izvajamo sanacije na številnih mestih. Razumem, da vsak, ki je osebno prizadet, pričakuje pomoč takoj, vendar je treba razumeti, da smo omejeni s številom strojev in kadri in ni mogoče nemudoma prispeti do vsakega. Bomo pa rešili vsakega," je v objavi na družbenem omrežju Facebook zagotovil župan.

V povezavi s potrebno pomočjo je regijski štab civilne zaščite za Koroško sporočil, da je zaradi srčnosti ljudi po vsej državi v regiji trenutno dovolj donirane hrane. Primanjkuje pa sanitetnega materiala in orodja za čiščenje domov.

Iz regijskega centra za ravnanje z odpadki Kocerod pa so sporočili, da lahko občani na zbirne centre pripeljejo in odložijo vse odpadke, ki so posledica poplav. Ob tem pa prosijo, da odpadke grobo ločijo na les, kovino, plastiko ter odpadno električno in elektronsko opremo.

V občini Črna na Koroškem prometno odrezanih še nekaj območij

Odstranjevanje posledic naravne nesreče se v polnem zagonu nadaljuje tudi v Črni na Koroškem. Poleg domačinov pomoč zagotavljajo gasilci od drugod, vojska, podjetniki s težko mehanizacijo in številni drugi. Od nedelje je vzpostavljena tudi helikopterska pomoč do kraja.

"Pravzaprav lahko rečem, da smo zadovoljni s tem, kar je bilo doslej opravljenega, je pa ogromna škoda, tako pri ljudeh kot tudi na komunalni infrastrukturi," je dejala županja Romana Lesjak. Danes se še prebijajo do prometno odrezanih zaselkov. Pravkar odpirajo pot proti Bistri, županja pa upa, da bodo v dnevu ali dveh imeli toliko urejene ceste, da se bodo lahko prebili do vseh lokacij v občini. "Lahko samo rečem, da so opravili ogromno dela in da je pravzaprav zdaj že potrebna sanacija, predvsem mostov, ki povezujejo hiše s svetom," je dodala. Elektriko v občini že imajo, na nekaterih območjih tudi vodo, a ne povsod. Županja upa, da bo v dnevu ali dveh tudi to urejeno. Rešujejo tudi kanalizacijo.

Pomoči imajo veliko, trenutno pa, kot je dejala, najbolj potrebujejo delovna oblačila, velike metle, lopate, samokolnice, kante oz. posode za pretakanje goriva, čistila, pa tudi nogavice, spodnje dele trenirk in podobno. Dobrodošla je tudi pomoč prostovoljcev. Številni so v Črno že prišli in so kar sami pristopili do ljudi, do hiš in začeli delo. "Edino, kar je prav, je, da se javijo v štabu, da imamo nadzor nad ljudmi, da se ne bi morebiti kar koli zgodilo brez vednosti, z enega mesta," je dejala županja.

Do Črne na Koroškem lahko dostopajo intervencijska vozila

Gorski reševalci z nedostopnih terenov evakuirali več ljudi

Na območju občine Črna pomaga tudi okrepljena ekipa 20 gorskih reševalcev, ki so tja prispeli v torek zjutraj. Gorski reševalni službi Koroške, ki je v poplavah izgubila prostore, opremo in vozila, so pripeljali nekaj reševalne opreme, predvsem pa so priskočili na pomoč pri oskrbi in evakuaciji prebivalcev.

Sorodna novica "Leteli smo med nalivi in strelami. A ljudem je huje kot nam."

"Naše ekipe so v Črni na Koroškem pregledale vse nedostopne višje ležeče terene, ki so ostali odrezani od dostopa do oskrbe. Peš in tudi s helikopterji Slovenske vojske ter madžarskimi helikopterji smo jim odnesli vsa potrebna zdravila, vodo, hrano, oblačila, gorivo, agregate in se trudili širiti pogum in upanje kljub težkim razmeram," so sporočili z Gorske reševalne zveze Slovenije.

Med drugim so pomagali noseči mamici in njenim otrokom, ki so jih s pomočjo helikopterja evakuirali z ogroženega in nedostopnega terena, da bodo lahko na varnem v prihodnjih dneh počakali na prihod novega družinskega člana. Evakuirali so tudi nekaj drugih ljudi, ki so potrebovali nujno pomoč zdravnika. "Dotaknila pa se nas je tudi zgodba starejše gospe, ki ni želela zapustiti svojega doma. Po dobri uri prepričevanja je le privolila v polet s helikopterjem Slovenske vojske," so še sporočili gorski reševalci. Polovica omenjene ekipe gorskih reševalcev ostaja na Koroškem tudi danes, ko bo skupaj z drugimi reševalnimi službami nadaljevala delo, so še navedli.

Črno na Koroškem je obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, od katere po besedah Romane Lesjak pričakujejo pomoč, ki jo potrebujejo. "Pričakujemo, da bomo dobili sredstva za to, da bomo lahko vzpostavili nazaj ceste, infrastrukturo. Predvsem pa najprej pričakujemo pomoč ljudem," je pred obiskom dejala županja.

Čez reko Mežo postavili most za pešce, v načrtu tudi most za promet

Sorodna novica Prevalje so dobile prvi nov most, ki ga je samoiniciativno zgradil tamkajšnji podjetnik

Na Prevaljah, kjer so narasla reka Meža in zemeljski plazovi uničili mostove, več odsekov cest in vodovodno omrežje, so v dnevu in pol s pomočjo podjetnika Ambroža Dulerja in njegove ekipe v podjetju Adteh izdelali in postavili most za pešce čez reko Mežo. S tem so vzpostavili možnost prehoda čez reko, med drugim tudi za prebivalce do zdaj odrezane vasi Leše.

"To je čisto majhna zmagica, ker nam je uspelo v dnevu in pol postaviti začasni kovinski most za pešce. To je tisto, kar vzbuja upanje pri ljudeh," je ob gesti podjetnika in stiskah ljudi dejal župan Občine Prevalje Matic Tasič. Ta majhen uspeh po županovih besedah tudi daje energijo vsem, ki so od petka zjutraj že na nogah zaradi naravne nesreče in iščejo rešitve.

Že kmalu pa bodo po napovedih na Prevaljah dobili prvi montažni most za promet. Po načrtih ga bodo postavili poleg tega, ki so ga za pešce sami odprli v torek zvečer. Župan Tasič je povedal, da bodo most po načrtih postavljali od petka do nedelje s pomočjo nemške inženirske ekipe.

Slovenska vojska je montažni most pripeljala tudi v Mežico, kjer je narasla Meža uničila ali poškodovala vse mostove. Postavljanje mostu bodo inženirci Slovenske vojske začeli že danes, so sporočili. "To je prvi tak most v regiji. Za druge še čakamo poročila strokovnih oglednih služb," je navedel regijski poveljnik civilne zaščite Alan Matijevič.

Težave z zagotavljanjem vode in odvozom odpadkov

Medtem prioriteta na območju Prevalj ostaja zagotavljanje vode. Iz nekaterih pip na območju Prevalj je danes pritekla, a je uporabna samo za sanitarno vodo. Stiske zaradi prekinjene vodooskrbe na Prevaljah rešujejo z dostavami pitne vode s cisternami, sicer pa so na več mestih postavili tudi kemična stranišča, načrtovanih je bilo tudi več enot mobilnih postaj za prhanje.

Sorodna novica Ob odpravljanju posledic opozorila, da bo jeseni možnost poplav še večja

Še naprej pa se trudijo zagotoviti pitno vodo v ceveh, zato po županovih besedah načrtujejo začasno linijo dobrih pet kilometrov vodovodne cevi iz smeri Mežice do bencinske črpalke. Hkrati pa so se že lotili načrtovanja gradnje vodovoda v zemljo, je dodal.

Župan se je ob tem vsem vnovič zahvalil za vso pomoč. "Materiala je ogromno, težave pa so z odvozom odpadkov," je dodal. Vzporedno na Prevaljah iščejo tudi nadomestne možnosti in začasne rešitve za ljudi, ki so izgubili vse, tudi hiše.

Tab Mežica: Razmere kritične, nujna vzpostavitev ceste

Mežica v nedeljo. Foto: TV Slovenija
Mežica v nedeljo. Foto: TV Slovenija

Podjetje Tab Mežica z obrati v Mežiški dolini je v ujmi utrpelo veliko škodo, v podjetju razmere ocenjujejo kot zelo resne, kritične, od vlade zahtevajo vzpostavitev ceste, je dejal glavni izvršni direktor Roman Burja.

Podjetja iz skupine Tab Mežica v obratih v Črni na Koroškem in Žerjavu izdeluje štartne in industrijske svinčene baterije, na Prevaljah litij-ionske baterije, v Žerjavu pa poteka tudi reciklaža baterij. Posledice narasle Meže, ki je s seboj prinesla tudi veliko naplavin, so utrpeli povsod, a v različnih dimenzijah.

Prioritetno zdaj na vseh obratih rešujejo izzive na področjih infrastrukture, cestnih povezav, pitne vode, elektrike, plina. Transport je ključnega pomena za industrijo in ljudi, je na novinarski konferenci na sedežu podjetja v Mežici poudaril Burja.

"Največji izziv trenutno predstavlja že prihajanje ljudi do obratov, da so na voljo za čiščenje. Ključno pa je – in to od vlade zahtevamo –, da vzpostavi primerno cestno infrastrukturo, da bo vožnja po dolini varna in da bodo ceste odprte. Bojim se, da bomo prej očistili vse obrate, preden bomo od vlade sploh dobili glavno cesto, ki bo prevozna tudi za tovornjake," je poudaril Burja.

V obratu MPI v Žerjavu je nekaj manjše škode, prav tako ni večje škode v obratu na Prevaljah. Tam jih sicer še vedno skrbi plaz, ki grozi nad reko Mežo in bi lahko imel posledice tudi zanje.

V podjetju ocenjujejo, da bi lahko v obratu v Žerjavu proizvodnjo zagnali 21. avgusta, verjetno v kar precejšnjem obsegu. Medtem bo v obratu v Črni sanacija zahtevnejša. Tam je po besedah Burje škoda precej večja, ocenjujejo, da bo potrebnih približno 10 tednov, da bi lahko postopno zagnali proizvodnjo.

Delavce pozvali, naj ostanejo doma

Ker je prometni dostop do obeh obratov trenutno onemogočen, se v podjetju, kjer je to mogoče, poslužujejo dela od doma, uporabili bodo mehanizem čakanja na delo. "Kar se tiče ukrepov vlade, pozdravljamo, da je bila tokrat dovolj hitra s sprejemi ukrepov. Sicer smo pričakovali 100-odstotno sofinanciranje čakanja na domu," je dejal Burja.

Šele v prihodnjih tednih bodo lahko ocenjevali, ali sprejeti ukrepi zadostujejo za kritje nastale škode. "Kar lahko rečem, je, da je škoda na infrastrukturi, repromaterialih, surovinah, opremi ogromna, nekajmilijonska, če ne celo desetmilijonska. Čas bo pokazal svoje, kolikšna bo, upam, da bo čim manjša," je dejal.

Če ni proizvodov, gredo kupci drugam

O razmerah in stanju v podjetju so že obvestili vse svoje partnerje, dobavitelje in kupce. Z njimi ostajajo v stiku, se pa Burja boji, da bodo šli kupci, če se ne bo hitro uredila infrastruktura, drugam. To so denimo videli, kot je dejal, pred letom dni ob energetski krizi.

Že pred kolektivnim dopustom so ustvarili nekaj zalog, nekaj premostitvenih zalog imajo tudi sicer. Sodelavci te zaloge trenutno popisujejo in jasno je, da so nekatere uničene. Natančnih informacij pa kupcem še ne morejo dati.

So pa takoj začeli povečevati zmogljivosti v proizvodnem obratu v Severni Makedoniji, a izpada iz slovenske tovarne s tem ne bodo mogli v celoti nadomestiti, je ocenil Burja. Preučujejo tudi možnost, da bi del sodelavcev začasno poslali na delo v Severno Makedonijo. Ob tem trenutno vendarle ocenjujejo, da potrebe po zmanjšanju števila zaposlenih ni.

V tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč pri čiščenju obratov, odzvali so se že številni zaposleni, nekateri od njih so škodo utrpeli tudi sami doma. "Dobra plat je, da dobivamo veliko ponudb za pomoč iz Slovenije, iz tujine. Ogromno kolegov, sodelavcev, partnerjev iz doline nam pomaga ali ponuja pomoč pri čiščenju. Hvala tudi tem in hvala vsem za razumevanje," je dejal Burja, ki meni, da bi si morali predstavniki vlade posledice ujme v gospodarstvu Mežiške doline ogledati tudi po cestah, ne samo s helikopterji.

Glede morebitnega vpliva nastale škode v obratih na okolje pa je Burja dejal, da glede na izjemno situacijo kakšnega večjega vpliva na okolje ni bilo. Izpostavil je rezervoarje z žveplovo kislino, ki so jih preverili. "Ostali so nedotaknjeni in celi. Kakšnega večjega vpliva trenutno ni," je dejal Burja.