Piranski občinski svetniki so se na ponedeljkovi seji odrekli možnosti, da bi bilo staro mestno jedro že leta 2025 vsaj deloma zaščiteno pred visokimi vodami in vse pogostejšimi poplavami, je poročal Radio Slovenija.

Pri tem so svetniki kot razloge navajali nezaupanje v stroko, slabo izpeljane naložbe v preteklosti ter pripravo projekta za zaprtimi vrati. Država je bila v izgradnjo protipoplavne zaščite pripravljena vložiti okoli 16 milijonov evrov v okviru sklada za okrevanje in odpornost ter izvesti vsa dela, a je zdaj verjetno, da bo od sporazuma z občino odstopila, je še poročal radio.

Župan: To je predvolilna kampanja

Župan Đenio Zadković je za Slovensko tiskovno agencijo napovedal, da namerava projekt kljub vsemu nadaljevati. Pri tem je priznal, da je morda v tej fazi manjkala predstavitev širši zainteresirani javnosti, da pa je bilo glasovanje na občinskem svetu že del predvolilne kampanje. Kot je dodal, pa nasprotniki ne razumejo, da "skupnost od takšnega početja nima nič".

Kot nenavadno pa je župan poudaril dejstvo, da so svetniki na isti seji potrdili rebalans občinskega proračuna, s katerim so med drugim odobrili dodatnih 364.000 evrov prav za protipoplavno zaščito starega mestnega jedra.
Ne glede na to, kakšna bo odločitev resornega ministrstva, pa nameravajo v Piranu projekt protipoplavne zaščite nadaljevati, če ne zaradi možnosti črpanja več milijonov evrov sredstev, pa vsaj zato, da bodo imeli že pripravljen projekt v primeru večje škode zaradi poplav, ki ga bo mogoče tudi hitro implementirati.

Piranska občina je potrebo po pripravi projekta protipoplavne zaščite utemeljila z vse večjimi poplavnimi tveganji, vezanimi na dvig morske gladine in plimovanje v zadnjih desetletjih, in črnogledimi projekcijami za prihodnja desetletja. Izvedba celovite protipoplavne zaščite, ki bo zaščitila urbano in kulturno dediščino ter zagotovila nemoteno življenje in poslovanje mesta, je zato edina odgovorna rešitev, piše na spletni strani občine.

Sorodna novica Morje zalivalo obalo, konec tedna bo deževen z naraščanjem rek

Kakšna naj bi bila zaščita

Projekt protipoplavne zaščite sicer zajema zaščito za zmanjšanje poplavne ogroženosti mesta ter urejanje odvodnjavanj zalednih padavinskih vod. Projekt je vključen tudi v Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da so sredstva naložbe v celoti zagotovljena s strani države in ne bodo obremenjevala občinskega proračuna.

Prav tako projekt ne prejudicira končne podobe protipoplavne zaščite, saj je bila do zdaj izdelana le idejna zasnova projekta, ki je podlaga za pridobitev mnenj in soglasij ter izvedbo predhodnih raziskav. Šele na tej podlagi se bo lahko izdelalo končno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer bodo projekt tudi vizualno oblikovali na podlagi analiz predhodnih raziskav, ob upoštevanju stroke in v čim večji meri tudi priporočil javnosti, so še zapisali na Občini Piran.