"Pri nas se dobro zavedamo pomena razvijanja mentorskega dela. Brez kakovostnega prenosa znanja, izkušenj in idej med različnimi generacijami si razvoja na področju zdravstva sploh ne moremo predstavljati," je dejala Ana Štrkalj.

Center za dnevne aktivnosti starejših občanov Koper in Splošna bolnišnica Izola sta v sodelovanju z Mestno občino Koper praznovala evropsko leto dejavnega staranja in solidarnosti med generacijami. Dogajanje so spremljali tudi mikrofoni Radia Koper, ki je sodeloval pri nastajanju vsebin.

Cilj Centra za dnevne aktivnosti starejših občanov Koper je bil predvsem, da bi se zelo dobro spoznale vse generacije, je na dogodku poudarila Helena Videtič: "Zato smo k sodelovanju povabili tako zdravstvene kot vzgojno-izobraževalne ustanove ter vse druge organizacije, društva in skupine, ki so simbol tako za medgeneracijsko sodelovanje kot za medsebojno solidarnost."

Na osrednji okrogli mizi so trije zdravniki specialisti spregovorili o težavah, s katerimi se največkrat srečujemo. Specialist interne medicine dr. Simon Korošec je poudaril, da so bolezni srca in ožilja - med najpogostejša sodijo visok krvni tlak, okvara srčnih zaklopk, revmatična obolenja, žilna obolenja in srčna kap - posledice sodobnega življenja, povezane so z dobrinami, z blagostanjem, ki ga imamo trenutno v svetu, pa tudi s prehrano. Na svetu je vse več starejših, pri katerih se pojavljajo te bolezni.

Drži pa tudi, da poznamo že zelo moderne postopke zdravljenja, tako da te bolezni uspešno nadzorujemo. Zdravijo pa tudi že veliko mladih, trideset- in štiridesetletnikov, ki imajo zelo povečane dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni. "Ti so običajno prepuščeni samim sebi, svojemu tempu in načinu življenja ter slabim navadam in prehrani," je še poudaril Korošec.

Nezdrav način življenja pušča posledice tudi na naših možganih. Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Tradicionalno prepričanje, da je le neizogibna posledica staranja prebivalstva, je že zdavnaj preživeto.

Bolezen je zdaj mogoče preprečiti in ozdraviti, je pojasnila nevrologinja dr. Ingrid Kompara Volarič: "Pomemben dejavnik tveganja je starost, a nanj ne moremo vplivati. Lahko pa bistveno vplivamo na druge. Ti so visok krvni tlak, povišane maščobe in sladkor v krvi, debelost, uživanje alkohola. Pri mladih ženskah pa so razlog za možgansko kap lahko migrena, kajenje in hkratna uporaba kontracepcijskih tablet." Veliko je treba delati na sebi, in to že od mladih nog, je še poudarila zdravnica.

Da je družina prva, ki otroka usmerja k zdravim življenjskim navadam, se je strinjala tudi pediatrinja dr. Ivica Smajla: "Otroci danes živijo v zelo neprijaznem okolju, ki je polno pasti. Starši pa so tako obremenjeni v službi, da nimajo več veliko časa zanje. Otroci so že zelo zgodaj na nek način ranjeni in o tem, kako naj živimo, jim ni treba praviti, temveč jim moramo biti zgled. Odrasli moramo otroke pripraviti na meje, na stres, naučiti jih moramo živeti. In menim, da tu mi odpovemo."

Kaj lahko starši naredijo? Odgovor je preprost, je še izpostavila zdravnica: "Več se moramo ukvarjati z otrokom! Se z njim pogovarjati, igrati, mu kaj prebrati, se odpraviti na sprehod, na igro z žogo. Otrok ne potrebuje zakompliciranih igral ali najsodobnejše tehnologije. Narava je prosta, razvija domišljijo. Pri nas se včasih zgodi, da hospitaliziramo otroka zaradi akutne bolezni in s seboj prinese prenosni računalnik ali drugo sodobno tehnologijo, mama pa sedi za sosednjo mizo in bere časopis. Zgodi se, da mi otroka pripeljejo opolnoči, ker ima pospešen srčni utrip. Je prestrašen, ker je klikal na vse mogoče strani. Z vso to tehniko smo otrokom ukradli otroštvo. In ne nazadnje, zakaj otrok ob taki uri še ne spi?"

Obiskovalci koprske Taverne so izvedeli vse, kar potrebujemo za zdrav način življenja. Večinoma se vsi dobro zavedajo, da so za dobro počutje potrebni predvsem ustrezna prehrana, dovolj gibanja in čas za počitek, toda vedo tudi, da je ob tem tempu življenja to postal velik izziv.

Mateja Brežan, Radio Koper