Zajetje so končno le začeli sanirati. Foto: Darko Humar
Zajetje so končno le začeli sanirati. Foto: Darko Humar
vodni zbiralnik Vogršček
Vogršček so dolga leta zanemarjali. Foto: Darko Humar
vodni zbiralnik Vogršček
Vogršček bi lahko napajal 3.000 hektarjev polj. Foto: Darko Humar
Vodni zbiralnik Vogršček
Kmetje se pritožujejo, da je trenutno voda neuporabna. Foto: Darko Humar
vodni zbiralnik Vogršček
Župani zahtevajo takojšnje ukrepanje države. Foto: Darko Humar
vodni zbiralnik Vogršček
Zadrževalnik je star že prek 20 let. Foto: Darko Humar
vodni zbiralnik Vogršček
Prihodnje leto bodo zadrževalnik ponovno izpraznili. Foto: Darko Humar
vodni zbiralnik Vogršček
Zaradi pomanjkanja skrbi bodo stroški trenutne sanacije močno poskočili. Foto: Darko Humar

Na pregradi vodnega zadrževalnika Vogršček so gradbeni stroji, v vodi so potapljači … Intervencijska dela so se torej končno začela. Na napake pri delovanju vodnega zadrževalnika so kmetje, katerih polja, sadovnjaki in vinogradi so odvisni od namakanja iz te akumulacije, opozarjali že več let. "Pet ministrov se je že zvrstilo na tej pregradi, vsi so obljubljali sanacijo, toda vode v akumulaciji je bilo vsako leto manj, naša polja pa so bila vse bolj suha," se jezi kmet Franc Živec iz Vitovelj.

Združeno okoljsko in kmetijsko ministrstvo je iz »vodnih virov« oziroma »vodarskega sklada« zdaj končno zagotovilo denar za najnujnejšo sanacijo.
"Akumulacijo bodo spraznili do predvidene kote 75 metrov nadmorske višine, kar bo trajalo nekaj dni. Nato bodo izvedli monitoring stanja pregrade ter novelirali sistem alarmiranja. Zdajšnja nujna vzdrževalna dela zajemajo pregled hidromehanske opreme in drugih objektov ter naprav, sanacijo podora na levem bregu, zatesnitev namakalne cevi ter remont ventilov na ceveh talnega izpusta. Ta dela izvaja podjetje Hidrotehnik, ki je koncesionar upravljanja in vzdrževanja zadrževalnika Vogršček. Dela bodo predvidoma končana do 31. decembra. Ocenjena vrednost del znaša 359.000 evrov," so sporočili z ministrstva.
Celovita obnova desetkrat dražja
Takoj po novem letu bodo zadrževalnik Vogršček začeli ponovno polniti. Do marca naj bi se na podlagi podatkov o padavinah napolnil do višine, ki bi omogočila izvajanje protislanske zaščite ter rednega namakanja. Ministrstvo bo spomladi začelo priprave na drugo fazo sanacije – oziroma na celovito obnovo zadrževalnika Vogršček.
Po koncu namakanja, septembra 2013, bodo zadrževalnik ponovno izpraznili. Sledila bo sanacija hidromehanske opreme - zapornic in ventilov na talnem iztoku, sanacija vtočnega objekta z namestitvijo zapornic, sanacija cevi talnega izpusta ter odvzemnega objekta za namakanje, ki bo povezan na cevi talnega izpusta.
"Skupni stroški celovite obnove so zdaj ocenjeni na 2,7 milijona evrov, natančnejša vrednost pa bo znana po pripravi projekta celovite sanacije," ocenjujejo na ministrstvu. Vse torej kaže, da bo v Vogršček treba vložiti desetkrat več, kot stanejo zdajšnja interventna dela.
Premalo vlaganj, dražja sanacija
Zadrževalnik Vogršček so zgradili med letoma 1986 in 1989. Žal so zatem izjemno malo vlagali v njegovo vzdrževanje in redno obnavljanje. Hude napake so se začele pojavljati v zadnjih petih letih. Leta 2007 so odkrili ogromen moker madež pod pregrado. Zaradi zagotavljanja varnosti so zadrževalnik lahko polnili le do kote 93,6 metra nadmorske višine.
Leto zatem so naredili začasno prevezavo cevi – oziroma odvzem vode za namakanje na cev talnih izpustov. "S tem smo omogočili normalno oskrbo namakalnega sistema z vodo iz zadrževalnika," zagotavljajo na ministrstvu.
Kmetje pa oporekajo: "Voda je zaradi talnega izpusta izjemno mrzla, torej neprimerna za namakanje, hkrati pa še zelo umazana. Naše sadje, ki smo ga namakali z vodo z dna akumulacije, smo morali nenehno prati." Nižja gladina vode v zadrževalniku – dodatno so jo še znižali na koto 92 metrov - je povzročala tudi težave pri zagotavljanju ustreznega pritiska vode za namakanje.

Kmetje in župani zahtevajo odgovorno upravljanje
O dolgoletnih težavah pri vzdrževanju akumulacije Vogršček so govorili župani in kmetje na zasedanju Sveta severnoprimorske regije. Posebej jih je razjezila še ena v nizu študij o namakalnem sistemu v Vipavski dolini.
Predstavila jo je strokovnjakinja Biotehniške fakultete Marina Pintar. Župane je sicer skušala pomiriti: "Razumem vašo jezo. Papirjev o Vogrščku in namakanju je bilo v vseh teh letih že dovolj. Toda to ni še ena nova študija – pač pa povzetek vseh, ki so bile doslej narejene. Povlekli bomo najboljše iz vseh papirjev – tako za kmete, kot za stroko."
Matej Arčon, župan Nove Gorice, je bil kljub tej razlagi kritičen: "Nočemo več študij, hočemo ukrepe. Zdaj so na vrsti prva intervencijska dela po dolgih letih. Toda – ker se prej ni vlagalo nič, so ta dela izjemno draga. Za celovito sanacijo bodo šli milijoni in nihče nam ne zagotavlja, do kdaj bo končana. Dovolj nam je!"
Podprl ga je tudi župan občine Renče - Vogrsko: "Ne le da se je država mačehovsko obnašala do teh objektov, ki so v državni ali javni lasti. Zdaj ni urejeno niti upravljanje. Predlagam, da se sistem prenese na javno podjetje – ali na goriški Vodovod in kanalizacijo ali na Komunalno stanovanjsko službo v Ajdovščini. Lokalni upravitelj bolje pozna problematiko, je lahko bolj učinkovit. Hkrati je treba tudi evidentirati uporabnike namakalnega sistema in namestiti števce. Za delovanje namakalnega sistema pa mora dati denar ministrstvo – tako kot ga zdaj daje trenutnemu koncesionarju."

O mačehovskem odnosu do največjega namakalnega sistema v državi še ta podatek - v Vogrščku je vode za namakanje vsaj 3.000 hektarov, namakalni sistem pa je narejen le za tretjino teh površin, le za slabih 1.000 hektarjev.

Za MMC Mojca Dumančič