Ob koncu projekta so izdali katalog izdelkov in prodajnih mest. Foto: Goran Rovan
Ob koncu projekta so izdali katalog izdelkov in prodajnih mest. Foto: Goran Rovan
Eden od odmevnejših rezultatov projekta je rekonstruirana trapistovska čokolada. Foto: Goran Rovan
Sirarstvo Kranjec je že začelo z izdelovanjem sira po trapistovskih receptih. Foto: Goran Rovan

Kulturni dom Krško kot vodilni partner je skupaj z Regionalno razvojno agencijo Posavje, Hišo trt, vina in čokolade Kunej ter gostilno Šempeter uspešno končal projekt Vpliv trapistov na posavsko podeželje, z akronimom »Trapistin«. Temelj projekta je bila bogata gospodarska dediščina menihov trapistov, ki so s svojim znanjem, veščinami in inovativnim pristopom segali na vsa področja, ki jih je ponujalo posavsko podeželje. Kot lastniki gradu Rajhenburg med letoma 1881 in 1947 so imeli velik vpliv na različne gospodarske panoge – od vzgoje žit, sadjarstva, čebelarstva, govedoreje, sirarstva, vinogradništva do izdelovanja čokolade in likerjev. Imeli so tudi svojo tiskarno, ukvarjali so se krojaštvom, mlinarstvom in mizarstvom. Za svoje potrebe so gojili različno sadno drevje in cvetje. Bili so izredno samooskrbni na vseh področjih, tudi pri peki kruha, sušenju sadja, čebelarskih izdelkih in zeliščih. Imeli so tudi prvo hidroelektrarno, prvi vodovod, prvi telefon, fotoaparat in tudi prvi traktor na tem območju.

V sklopu projekta so izvedli kar 20 rokodelskih delavnic, ustvarili 10 novih izdelkov, odprli dve novi prodajni mesti in izdali katalog. Prodajna mesta so v Mestnem muzeju Krško, na gradu Rajhenburg ter dve novi v Hiši trt, vina in čokolade Kunej in gostilni Šempeter. Ta so pomembna tržna pot za izdelke, ki jih ustvarjajo ljudje na tem področju, povezujejo preteklost in dediščino s sedanjostjo, predvsem pa omogočajo dostopnost do tovrstnih izdelkov, ki nastajajo v manjših količinah, pretežno ročno in kot del dopolnilnih dejavnosti, ki omogočajo boljšo kakovost življenja in nove priložnosti za izdelovalce.

Alenka Černelič Krošelj, vodja projekta je ob koncu povedala, da so v prvi fazi analizirali trapistovsko dediščino in njihove vplive na okolje, naredili pa so tudi elaborat, kako bi izdelovali nekdaj slovito trapistovsko čokolado. Njegov najodmevnejši rezultat je zato zagotovo rekonstruirana čokolada, rekonstruirana pa je tudi embalaža trapistovske čokolade. V zadnji fazi projekta so pridobili tudi sirarja Denisa Kranjeca iz Jereslavca pri Kapelah, ki bo začel izdelovati sir trapist. Uresničen je bil tudi kadrovski cilj projekta, saj so odprli novo delovno mesto na gradu Rajhenburg.

Eden ključnih rezultatov projekta pa je po mnenju Černelič Krošljeve katalog. O njem je povedala: »V katalogu je na 48 straneh predstavljenih 42 posameznikov, rokodelcev, izdelovalcev, pridelovalcev iz šestih posavskih občin. S fotografijami je predstavljenih okoli 80 izdelkov, z navedbami pa še veliko več. Katalog je razdeljen v tematske sklope, ki prikazujejo pestrost znanj, veščin in izdelkov, ki so na voljo: lončarstvo, kvačkani, vezeni in ročno pleteni izdelki, tekstilni in usnjeni izdelki, drugi rokodelski izdelki (lect, leseni izdelki, klekljani izdelki, ročno izdelano cvetje iz papirja), magneti, naravna mila z dodatki, igre in pripomočki, izdelki iz čokolade, med in izdelki iz medu (med, medenjaki, medeni kruh), suho sadje, sokovi, orehi, izdelki iz zelišč (čaji, zeliščne kapljice in zeliščna mazila), grenčice in likerji, vina, mleko in mlečni izdelki, ekološka moka in mlevski izdelki, ekološka zelenjava, sadje in jagodičevje, ekološko meso in domače mesnine.« Katalog je uredila Anita Radkovič, oblikovala pa Nina Sotelšek.

Za MMC Goran Rovan