Banka Goldman Sachs, ikona Wall Streeta, je bila zadnja od velikih bank, ki je predstavila rezultate poslovanja od januarja do konca marca. Dobička je bilo za 1,95 milijarde dolarjev, kar je resda enajst odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju (2,18 milijarde), a vendarle precej nad pričakovanji analitikov. Finančni velikan se je najbolje odrezal na področju investicijskega bančništva, kjer je posel cvetel najbolje po letu 2007. Morgan Stanley je prav tako unovčil ugodno obdobje za združevanja in prevzeme, tako da je četrtletni dobiček povišal kar za 55 odstotkov, na 1,45 milijarde dolarjev.

Dve tretjini podjetij za zdaj preseglo pričakovanja
Bilanca celotnega tedna je bila na Wall Streetu na račun dobrega poslovanja finančnih ustanov pozitivna, pomagali pa so tudi ugodni gospodarski podatki, zlasti visoka rast konjunkturnega indeksa Philly-Fed. Širši delniški indeks S & P 500 je porasel za 2,7 odstotka (največja tedenska rast po juliju) in skoraj v celoti nadoknadil padec iz tedna prej. Morda bodo v naslednjih dneh za svežo rast indeksov poskrbeli še četrtletni poslovni rezultati podjetij Apple (po tržni vrednosti največje ameriško podjetje), Microsoft, McDonald's, AT & T, Facebook in Netflix. Za zdaj je skoraj petina podjetij, ki sestavljajo S & P 500, sporočila četrtletne rezultate in 63 odstotkov jih je preseglo pričakovanja.

Draghi ustavil nadaljnjo krepitev evra
Optimizem je bilo v zadnjem tednu opaziti tudi na evropskih borznih parketih. Frankfurtski DAX30 se je povzpel za odstotek. Vlagatelji so že v pričakovanju objav četrtletnih rezultatov nemških korporacij in namigov, kakšne dobičke pričakujejo v preostanku leta. Proizvajalec poslovne programske opreme SAP je bil precej črnogled in meni, da bodo valutni pretresi v državah v razvoju v drugem četrtletju prišli še bolj do izraza. Evro, ki je bil prejšnji petek vreden že več kot 1,39 dolarja, ni nadaljeval rasti in je v primerjavi z dolarjem v celotnem tednu izgubil pol odstotka. Ustavile so ga besede prvega moža ECB-ja Maria Draghija, ki je posvaril, da bo ob nadaljnji rasti evra potrebna prilagoditev denarne politike.

Privlačen trg umetniških del
Ker so delnice na razvitih trgih že primerno ovrednotene, v nekaterih primerih (zlasti v tehnološkem sektorju) pa že kar predrage, bogati vlagatelji iščejo alternative v skladih, ki kupujejo umetniška dela. Logika je podobna kot pri delnicah. Upravljavci takšnega sklada iščejo umetniška dela, za katera menijo, da so podcenjena, nato pa jih želijo prodati s čim večjim dobičkom. Trenutno so skladi, ki upravljajo umetniška dela, še zelo redki, tako da je njihova skupna vrednost dve milijardi dolarjev. Za primerjavo: premoženje, ki ga upravljajo klasični hedge skladi (ki vlagajo v delnice, obveznice, surovine ...), znaša 2600 milijard dolarjev.

Lukine delnice strmoglavile za 13 odstotkov
Na Ljubljanski borzi, kjer je bilo to pomlad zaradi pričakovanj o pospešeni privatizaciji nekaterih državnih podjetij opaziti precej optimizma, je bil teden rahlo negativen. Indeks SBI TOP je v torek pri 774 točkah dosegel najvišjo raven v skoraj treh letih, nato pa se v dveh dneh spustil 1,3 odstotka nižje, na 764 točk. V celotnem tednu je največja rast uspela Mercatorju, saj se je njegov tečaj povzpel za pet odstotkov. Na negativni strani je Luka, ki je po menjavi predsednika uprave strmoglavila za 13 odstotkov. Vseeno je še vedno zajetnih 56 odstotkov višje kot na začetku leta. Zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic z dospetjem v letu 2024 se je zvišala na 3,58 odstotka.