Letošnji novinarski kritiki si želijo, da bi se v medijih pojavljalo več poglobljenih novinarskih prispevkov. Foto: BoBo
Letošnji novinarski kritiki si želijo, da bi se v medijih pojavljalo več poglobljenih novinarskih prispevkov. Foto: BoBo
Srečo Šestan
"Pričakujem pomoč pri ozaveščanju prebivalcev, da so najprej sami odgovorni za zaščito svojega imetja in za pomoč najbližjim," pravi poveljnik civilne zaščite. Foto: BoBo
Erik Brecelj
"Če ne bi bilo novinarjev, bi bilo zdravstvo v bistveno slabšem stanju, vprašanje je, koliko bi od javnega zdravstva še ostalo. Škoda je, ker se ne zavedate, kakšno vlogo ste odigrali," je poudaril kirurg Brecelj. Foto: BoBo
Karolina Babič
Odziv medijev na nove projekte je dober, morda manjka poglobljenosti, ko se poroča o dobrih zgodbah, opaža Karolina Babič. Foto: BoBo
Tina Bončina
Psihoterapevtka Tina Bončina je opozorila tudi na pretirano podrobno in senzacionalistično poročanje v primerih samomorov znanih osebnosti. To lahko škodi tistim, ki imajo podobne misli. Foto: BoBo
Matjaž Ličer
"V Evropi se v imenu politične korektnosti ustvarja anemičen politični prostor, diskurzi pa so protislovni s svobodo, s katero se napajajo," opozarja Ličer. Foto: BoBo
Andraž Tori
Andraž Tori je pogrešal poglobljene zgodbe in članke o najbogatejših in uspešnih slovenskih podjetjih. Foto: BoBo

Tridnevni novinarski festival Naprej/Forward je namenjen predstavitvi dobrih praks med novinarskimi kolegi, spoznavanju novih pristopov in seznanjanju z delom različnih medijskih hiš in posameznikov. Pomembno pa je tudi, da sami novinarji slišijo, kaj si o njihovem delu mislijo predstavniki javnosti. To je v Medijskem ogledalu 2014 v četrtek zvečer povedalo osem govorcev, strokovnjakov vsak na svojem področju.


"Novinarji so obranili javno zdravstvo"
"Mediji držijo ogledalo državi, če ga držijo učinkovito, strokovno in nepristransko, lahko ugotovimo, da so četrta veja oblasti," je poudarila pravnica Maja Bogataj Jančič z Inštituta za intelektualno lastnino.

V nekaterih primerih to počnejo še posebej uspešno. Kirurg Erik Brecelj je namreč prepričan, da so prav novinarji s svojim poročanjem v zadnjih letih zagotovili, da v Sloveniji še imamo javno zdravstvo: "Vem, kako razmišljajo tisti, ki vodijo stvari v ozadju, in kako so občutljivi, če se piše o nepravilnostih in če so oni v njih omenjeni." Prav z vztrajnim odpiranjem spornih tem se je preprečilo, da ni bila izvedena načrtovana razprodaja zemljišč in bolnišnic, je dodal.

Če ne bi bilo novinarjev, bi bilo torej naše zdravstvo v bistveno slabšem stanju. Se pa začenja poznati spreminjajoč se medijski trg, ko tako bralci kot posledično novinarji hlepijo po vedno novih in novih zgodbah ter informacijah. "Ni več toliko časa za spremljanje posamezne sporne zgodbe in za tako stanje svojo odgovornost nosimo tudi bralci," pravi Brecelj.

Mnenje ni enakovredno argumentom
Po drugi strani pa so lahko bralci, gledalci, poslušalci, uporabniki v skrajnem primeru tudi žrtev slabega novinarskega poročanja. Če se namreč na hitro objavijo slabo preverjene informacije o "čudežnih ozdravitvah raka s konopljo ali stradanjem", če se izpostavi ena sporna študija o cepljenju, medtem ko so na drugi strani leta in leta analiz in rezultatov, če se daje glas "znanstvenim šarlatanom", je lahko za ljudi, ki se nato o svojem zdravljenju in življenju odločajo na podlagi takih prispevkov, v najslabšem primeru tudi usodno.

Prav zato je pomembno, da so mediji na strani dejstev in temeljnih človekovih pravic. "Enak prostor dati nekomu, ki je strokovnjak in njegove besede temeljijo na znanstvenih rezultatih, in nekomu, ki ima mnenje, ki izhaja iz partikularnih interesov, je sporno," je poudaril znanstvenik in raziskovalec na Morski biološki postaji Piran Matjaž Ličer. Sam ne pozna nobene dobre plati tako opevane uravnoteženosti medijev, saj ta vedno izhaja iz politične korektnosti in iz pravice do mnenja. A mnenja so mnenja, to niso argumenti. Za pisanje mnenj obstajajo spletni forumi.

"Ne zdi se mi pomembno, da se glas vsake manjšine sliši, slišati se mora tiste, ki zagovarjajo temeljne človekove pravice. (...) Objavljanje stališč skrajne desnice v imenu svobode govora pomeni omejevanje same svobode," je dodal. Ob tem, da je treba mnenja ločiti od argumentov in temeljnih človekovih pravic, pa je pomembno tudi, da se vsakega dogodka, ki se je zgodil, ne umešča nasilno v neko širšo sliko. "Ljudje imamo radi naracijo in linearno zgodbo, a včasih so tukaj tudi pripetljaji, ki se pač zgodijo," je na pretirano posploševanje in iskanje neobstoječih paralel, ki popačijo resnično sliko, opozorila filozofinja in vodja Centra alternativne in avtonomne produkcije Karolina Babič.

Senzacionalizem zamegli resnične težave
Prav pretirano ali senzacionalistično podajanje zgolj ene tematike oziroma težave lahko zamegli pereče probleme. Takšen je bil po mnenju psihoterapevtke Tine Bončina odziv medijev na pojav ebole. Čeprav se je razširila v treh državah Afrike, se je poročalo, kot da je okužena celotna celina. Za naš prostor pa bi bilo veliko bolje, če bi s takšno odmevnostjo govorili o debelosti, saj zaradi nje umre veliko ljudi. Hitrost, s katero se v medijih pojavljajo informacije, nam torej lahko tako pomaga kot tudi škodi.

Da bi se izognili takšnim napakam, pa je treba dobro poznati tematiko, o kateri se poroča. Novinarji so pogosto preslabo pripravljeni in morajo sogovorniki zato pojasnjevati osnovne ali ves čas podobne stvari, so se strinjali vsi govorci. "Kar naprej se postavljajo vprašanja, kako se v reševanje in zaščito prebivalstva vključuje Slovenska vojska. Za to obstaja zakonodaja in pravila," je tematiko, ki se ob vsaki naravni nesreči znova pojavi v medijih, opisal vodja Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan.

Kljub temu se mu zdi, da se je poročanje novinarjev v takšnih primerih v zadnjih letih izboljšalo. Želi pa si več ozaveščanja ljudi, da so najprej sami odgovorni za zaščito svojega imetja in za pomoč najbližjim. "10 protipoplavnih vreč stane manj kot zavojček cigaret. Če nekdo živi na poplavnem območju, jih za svojo zaščito mora imeti na zalogi. Imamo veliko množicogasilcev, ki nam jih zavida vsa Evropa, a je pri poplavah oškodovancev preveč, da bi lahko vsakemu takoj priskočili na pomoč," je dodal.

Pozitivne novice so podane bolj površno
Mediji seveda morajo iskati odmevne zgodbe, a če pri tem odgovorno podajo še nasvet za naprej, "bo to sploh super". Še bolj super pa bi bilo, če bi se med odmevnimi zgodbami večkrat našle pozitivne novice. Če gre na primer kakšno podjetje v stečaj, bo o tem napisan dolg, analitičen članek, medtem ko bo po mnenju podjetnika Andraža Torija o podjetju, ki mu uspe, prispevek veliko krajši in predvsem bolj površen.

Površno se mediji lotevajo tudi tem, ki se dotikajo mladih. Vsako leto se poroča o začetkih šole, študentskih zabavah in protestih, o drugih težavah ali priložnostih, s katerimi se srečujejo mladi, pa se sploh ne govori, opaža računalničar z Opendata.si Gašper Žejn. Prav te težave mladih so se naselile tudi v medijih. Zaradi izkoriščanja študentskega poceni dela so se uredništva zapolnila s polkvalificiranimi sodelavci, ki jih niso vključevali v jedro medijskih družb in se z njimi primerno ukvarjali, medtem ko so stari sodelavci obstali na mestu.

In to se pozna pri kakovostnem oblikovanju uredniških politik in novinarskih zgodb. Medijsko polje se spreminja, več je ponudnikov, vsi tekmujejo za pozornost. "Mediji so pod pritiskom, a vseeno želim, da odgovorneje držijo ogledalo družbi, saj jo sooblikujejo," je novinarjem in urednikom na dušo položila Maja Bogataj Jančič.