Foto:
Foto:
Evropska unija - danes in jutri.

"Mi smo se o tem pripravljeni pogovarjati, a tudi o tem, kaj naj bo osnova takšne arbitraže," je na posvetu slovenskih veleposlanikov poudaril premier Anton Rop. Dodal je, da bo osnova tudi sporazum o meji, sklenjen junija 2001.

Sporazum o meji sta junija 2001 sklenila tedanja premierja Janez Drnovšek in Ivica Račan, nekateri pa bi ga radi "ignorirali in pozabili", je dejal Rop. Izrazil je prepričanje, da bo mogoče večino odprtih vprašanj z Zagrebom enostavneje reševati po vstopu Hrvaške v EU. Med odprtimi vprašanji je Rop posebej izpostavil najnovejši spor med Ljubljano in Zagrebom glede namere slednjega o razglasitvi izključnega gospodarskega območja v Jadranskem morju. Pri tem je poudaril, da mora biti odločitev sprejeta na podlagi dogovarjanj in iskanja skupnih rešitev. "Slovenija se je pripravljena pogovarjati s Hrvaško tako o ribolovnih kot o ekoloških conah," saj se strinja, da je treba ustrezno zaščititi tako ribištvo kot tudi ekološke probleme v Jadranu. Je pa, je poudaril Rop, prepričana, da je to mogoče urediti v sodelovanju z zainteresiranimi državami, zlasti v okviru Jadransko-jonske pobude, ki ji Ljubljana trenutno predseduje.

Drnovšek: Slovenija ne bo tiho
Predsednik države Janez Drnovšekje v nagovoru veleposlanikom dejal, da Ljubljana ne bo sprejela ponudbe, da naj bodo pristopnice k Uniji in njene nove članice tiho. To je sicer pred meseci priporočil francoski predsednik Chirac, ko so prihodnje članice Unije s pristopom k vilenski deklaraciji podprle politiko ZDA do Iraka ter tako obrnile hrbet Parizu in Berlinu.

Drnovšek se je med drugim zavzel za nadaljevanje dejavne vloge Slovenije na prostoru JV Evrope ter opozoril, da mora Ljubljana pri vprašanjih, ki se tičejo tega prostora, ohraniti verodostojnost v očeh EU-ja in držav v regiji.

Nove naloge diplomatsko-konzularne mreže
Z vstopom v EU Slovenijo čaka več novih izzivov. Spremenile se bodo zlasti vloga, naloge in značilnosti diplomatsko-konzularne mreže, še posebej način njenega delovanja v EU-ju. Klasična diplomacija namreč z vstopom države v EU postaja evropska diplomacija, ker pa ima Slovenija razmeroma majhno diplomacijo, mora jasno oblikovati svoje prednostne naloge. To so glavni poudarki ob začetku posveta slovenskih veleposlanikov v državah članicah EU-ja in pristopnicah, ki so jih izpostavili uvodničarji, premier Anton Rop, zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Janez Potočnik.

Slovenski veleposlaniki v državah EU-ja in pristopnicah na dvodnevnem posvetu razpravljajo o delovanju slovenske diplomacije v pogojih članstva v EU-ju. Udeleženci bodo med drugim govorili o delovanju zunanjega ministrstva in posledično spremenjeni vlogi diplomatskih predstavništev v državah EU-ja v razmerah polnopravnega članstva Slovenije v povezavi, posvetili pa se bodo tudi koordinaciji evropskih zadev v pogojih članstva.

Veleposlaniki o nalogah Slovenije do vstopa v EU
Prvi dan posveta bo namenjen glavnim političnim temam v EU-ju v drugi polovici letošnjega leta: medvladni konferenci, evropski varnostni strategiji in zahodnemu Balkanu. Drugi dan bo namenjen razpravam o stanju priprav in preostalim nalogam do vstopa Slovenije v EU, pogajanjem glede naslednje finančne perspektive, strukturni politiki in skupni kmetijski politiki.