19. marec: Vse najboljše, Anja Rupel!
Na današnji dan
Objavljeno: 19. marec 2017 ob 00:00
MMC RTV SLO

Anja Rupel
Med največje Anjine uspešnice spadata tudi pesmi V Ljubljano (naš mali avto) in Odšla bom še to noč. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Leta 721 pr. n. št. so v Babilonu prvič opisali pojav luninega mrka. Foto: Reuters
Leta 1953 so po televiziji prvič prenašali podelitev oskarjev. Prvič so jih podelili leta 1929. Foto: Reuters
Martin Schmitt
Leta 1999 je Nemec Martin Schmitt postavil nov svetovni rekord v smučarskih skokih, ki pa je veljal le en dan. Foto: EPA
Josef Bild
Fritzl zaporno kazen prestaja v psihiatrični ustanovi. Foto: EPA

Leta 1966 se je rodila poppevka, radijska napovedovalka in voditeljica Anja Rupel.

Anja se je z glasbo začela ukvarjati že v otroštvu. Deset let je igrala flavto, leta 1983 pa je postala vodilna pevka pri elektropop skupini Videosex.

Poleg Ruplove so skupino, ki so jo poznali po celotni Jugoslaviji, sestavljali še Nina Sever, Matjaž Kosi, Janez Križaj in Iztok Turk. V devetih letih delovanja so posneli pet albumov z uspešnicami, med katerimi so bile priredbe (Vozi me vlak v daljave, Moja mama) in nekatere njihove lastne skladbe (Kako bih volio da si tu, Ljubi in sovraži).

Anja je izkoristila svojo priljubljenost in delovala tudi kot voditeljica ter nastopila v nekaj filmih, med drugim leta 1987 v filmu Zločinci Francija Slaka. Samostojno pot je začela leta 1994, ko je posnela svoj prvi samostojni album Odpri oči. Glasbo je ustvarjala z glasbenikom Alešem Klinarjem (Agropop), s katerim sta postala par tudi zasebno.

Glasba je bila odlično sprejeta tako med kritiki kot poslušalci in Anja je istega leta z Alešem ter koproducentom Sašo Fajonom dobila dva zlata petelina, enega pa še Sašo Podgoršek za režijo videospota za njeno pesem Odšla bom še to noč.

V samostojni glasbeni karieri je Ruplova izdala šest albumov, trenutno pa deluje kot tekstopiska (s Klinarjem uspešno sodelujeta z glasbeniki, kot so Alenka Godec, Nuša Derenda in Vili Resnik) in radijska napovedovalka na Radiu Slovenija.


Leta 721 pr. n. št. so v Babilonu prvič opisali pojav luninega mrka.

Leta 1813 se je rodil angleški raziskovalec David Livingstone. Na svojih raziskovanjih je odkril porečje Zambezija z Viktorijinimi slapovi in jezeri Njasa in Tanganjika.

Leta 1815 je bila Švica priznana kot nevtralna država.

Leta 1818 se je rodil eden največjih hrvaških pesnikov Petar Preradovic. Sprva je pisal ljubezensko liriko v hrvaškem in nemškem jeziku, nato pa se je lotil domoljubnih pesmi, v katerih se je zavzemal za razumevanje med Hrvati in Srbi.

Leta 1873 se je rodil nemški skladatelj, pianist in glasbeni pedagog Max Reger.

Leta 1900 se je rodil francoski fizik Jean Frederic Joliot, ki je po poroki z Irene Curie prevzel priimek njenih slavnih staršev. Sam se je posvečal fizikalnim stranem raziskav, žena pa kemijskim. V svojih raziskavah sta odkrila umetno radioaktivnost in dokazala, da je lahko vsak element radioaktiven, če znamo pripraviti pravi izotop. S svojimi odkritji sta veliko pomagala medicini, industriji in znanosti sploh. Leta 1935 sta dobila Nobelovo nagrado.

Leta 1915 so prvič fotografirali planet Pluton, a tedaj ga še niso razglasili za planet.

Leta 1953 so po televiziji prvič prenašali podelitev oskarjev.

Leta 1955 se je rodil ameriški filmski igralec in glasbenik Walter Bruce Willis.

Leta 1963 se je "rodil" Pink Panter. Rožnata zver se je pojavila v začetni in odjavni špici komedije Blaka Edwardsa.

Leta 1966 se je rodila pop pevka, radijska napovedovalka in novinarka Anja Rupel.

Leta 1970 sta se v Enfurtu v takratnem NDR-ju na prvem nemškem vrhunskem sestanku sešla vzhodnonemški predsednik ministrskega sveta Willi Stolph in zahodnonemški kancler Willy Brandt. To srečanje pomeni začetek normalizacije odnosov med državama.

Leta 1984 je umrl slovenski pesnik Mile Klopčič. Pisal je socialno poezijo, a je bil tudi eden vidnejših slovenskih prevajalcev poezije predvsem po drugi svetovni vojni.

Leta 1995 je smučarka Vreni Schneider na finalu svetovnega pokala v Bormiu dosegla svojo zadnjo zmago v karieri.

Leta 1999 je Martin Schmitt z najdaljšima poletoma v zgodovini skokov na finalu svetovnega pokala v Planici dosegel deseto zmago v sezoni. V prvi seriji je pri 219 metrih padel v izteku, v drugi seriji pa je z 214,5 metra postavil nov svetovni rekord v smučarskih skokih. Njegov rekord je že naslednji dan izboljšal Norvežan Tommy Ingebrigtsen, ki je skočil 219,5 metra.

Leta 2003 se je začela invazija na Irak. Zaradi časovnih razlik se je napad na Irak začel 20. marca ob eni uri zjutraj po univerzalnem časovnem pasu.

Leta 2009 je sodišče v avstrijskem St. Poltnu Josefa Fritzla, ki je 24 let v v kleti domače hiše zadrževal svojo hčerko in jo zlorabljal, spoznalo za krivega v vseh točkah obtožnice, med drugim umora iz malomarnosti. Obsodilo ga je na dosmrtno zaporno kazen.

Leta 2011 so letala koalicijskih sil (Francije, Velike Britanije in ZDA) začela vojaške operacije proti Gadafijevim silam v Libiji.

Leta 2013 je, potem ko je zadnja tekma svetovnega pokala deskarjev na snegu v Sierri Nevadi odpadla zaradi močnega dežja, Slovenec Žan Košir osvojil tretje mesto v skupnem seštevku.

Prijavi napako

<< Pojdi nazaj