Aljažev stolp, najvišja stavba na Slovenskem, je bil postavljen 7. avgusta 1895. Foto: BoBo
Aljažev stolp, najvišja stavba na Slovenskem, je bil postavljen 7. avgusta 1895. Foto: BoBo
Jakob Aljaž
Jakob Aljaž (1845-1927) je bil rimskokatoliški duhovnik, planinec in skladatelj, znan pa je bil tudi kot dobrotnik slovenskih šolarjev. Foto: Wikipedija

V Narodnem muzeju Slovenije na Prešernovi ulici bo slab mesec na ogled razstava Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo. Osrednji razstavni predmet je kopija Aljaževega stolpa v naravni velikosti, prav takšnega, kot ga je leta 1895 postavil župnik Jakob Aljaž. Skupaj z vrhom predstavlja najbolj prepoznaven simbol slovenstva. Danes je v državni lasti, spada pod Občino Bohinj, upravlja pa ga Planinsko društvo Ljubljana-Matica.

Kopijo Aljaževega stolpa je izdelala ekipa pod strokovnim vodstvom. Zgrajena je po enakem postopku in iz enakih kosov pločevine, kot je bil izvirni stolp, ki je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena.

Stati na najvišji točki Slovenije ni lahko poslanstvo
Sočasno, kot so potekale konservatorske preiskave stolpa in izdelava njegove kopije, so snemali tudi dokumentarni film Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo. Ta je nastal v koprodukciji Mangarta, RTV Slovenija in Slovenskega filmskega centra, predvajali pa ga bodo ob odprtju razstave.

Zaradi svoje lokacije je spomenik seveda zelo izpostavljen vremenskim vplivom, za nekatere poškodbe pa je odgovorna tudi človeška roka. Razstava je med drugim namenjena spodbujanju premisleka o pomenu tega ranljivega spomenika in o načrtih, kako zaščititi in ohraniti to dragoceno zapuščino.

Z drobižem do lastništva najvišjega vrha
Jakob Aljaž je pomembna figura za razvoj slovenskega planinstva. Za pet goldinarjev je dejansko kupil Kredarico in vrh Triglava (16 m 2) - za primerjavo: za en goldinar si takrat dobil 60 žemljic. S tem nakupom si je župnik zagotovil možnost postavitve skromnega zavetišča na najvišjem vrhu Slovenije.

Aljaž je sam načrtoval in financiral majhen valjast stolp iz debele pocinkane pločevine, ki je nadomestil propadajočo leseno triangulacijsko piramido na vrhu. Postavil ga je šentviški klepar Anton Belec, nato pa je Aljaž vrh s stolpom vred podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava.

Župnik, planinec in skladatelj
Poleg župnikovanja in planinarjenja se je posvečal tudi skladanju glasbe. Njegova najbolj znana pesem je zagotovo Oj, Triglav, moj dom, za katero je leta 1894 napisal besedilo župnik Matija Zemljič. Aljaž jo je uglasbil leta 1896 in nato štiri leta pozneje objavil v svoji Slovenski pesmarici II. Uglasbil pa je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča in poslovenil božično pesem Sveta noč.

Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo!
Aljažev stolp - Ta pleh ima dušo!