V partizanski bolnici Franji, ki je delovala od decembra 1943 do maja 1945, so se poleg slovenskih ranjencev zdravili tudi Francozi, Rusi, Poljaki in številni predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik. Foto: BoBo
V partizanski bolnici Franji, ki je delovala od decembra 1943 do maja 1945, so se poleg slovenskih ranjencev zdravili tudi Francozi, Rusi, Poljaki in številni predstavniki nekdanjih jugoslovanskih republik. Foto: BoBo
Bolnica Franja
Franja je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici. Med delovanjem se je v njej zdravilo okoli 1.000 borcev; v glavni postojanki se jih je zdravilo 522, predvsem hujših ranjencev. Foto: BoBo

Partizansko bolnico Franja tako kot celoten Mestni muzej Idrija je v letu 2016 obiskalo precej več obiskovalcev kot v letu poprej. Porast obiska je med 15 in 20 odstotki, skrivno partizansko bolnišnico na Cerkljanskem pa je obiskalo od 23.000 do 25.000 obiskovalcev, je še povedala direktorica Mestnega muzeja Idrija.

Partizanska bolnišnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena in nosi znak evropske dediščine. Kljub izgubi dela izvirne materialne dediščine v povodnji leta 2007 je v celoti ohranila izvorno sporočilo in ostaja dragocen pomnik humanosti, plemenitosti in tovarištva ter simbol mednarodnega povezovanja in odpora.


"To je oblika širjenja te ideje in oblika promocije znaka evropske dediščine," je poudarila direktorica. "Zelo smo bili veseli preverjanja Evropske komisije. Bolnica Franja je nosilka znaka evropske dediščine, novi sistem pa predvideva ocenjevanje nosilcev na podlagi programa, ki so ga v projektu kandidiranja za znak prijavili. Tako moramo dokazovati uresničevanje svojih ciljev, ocenjeni pa smo bili zelo dobro," je še dodala Leskovčeva.

Na Cerkljanskem tudi vse več turistov iz tujine
Povečuje se tudi delež tujih obiskovalcev, ti namreč vedno bolj odkrivajo območje Idrije in Cerkljanskega ter tamkajšnje številne naravne lepote in bogato kulturno dediščino. K temu je zagotovo pripomogel vpis na Unescov seznam kulturne dediščine, ki je predvsem v tujini povečal prepoznavnost Idrije, meni idrijski župan Bojan Sever.

Aktualno ocenjevalno obdobje traja do leta 2020, v Idriji pa so morali predložiti tudi nov program dela med letoma 2016 in 2020. Uresničevanje zastavljenih ciljev jim po besedah Ivane Leskovec vzame kar veliko časa in denarja. Vsega dela pa ne zmorejo sami in si zato pomagajo z zunanjimi izvajalci, predvsem za realizacijo različnih kulturnih, pedagoških in andragoških programov, ki so tisti, ki "si jih Evropska unija najbolj želi".

Oskrba ranjencev različnih narodnosti
Partizanska bolnišnica Franja je bila vzpostavljena za zdravljenje ranjencev in hujših bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske, se pravi za potrebe ranjencev na območju Severne Primorske in Gorenjske. Prvo barako v soteski Pasice v Dolenjih Novakih so postavili decembra 1943. Bolnišnica je bila organizirana v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici. Med delovanjem se je v njej zdravilo okoli 1.000 borcev; v glavni postojanki 522, predvsem hujših ranjencev različnih narodnosti.

Bolnišnica Franja nosi ime po zdravnici Franji Bojc Bidovec in je delovala do leta 1945, njen ustanovitelj in prvi graditelj pa je bil Viktor Volčjak.