Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je spomnil, da je v Sloveniji le še nekaj kmetov, ki imajo dovolj zemlje, da lahko od nje tudi živijo. Foto: BoBo
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je spomnil, da je v Sloveniji le še nekaj kmetov, ki imajo dovolj zemlje, da lahko od nje tudi živijo. Foto: BoBo

Sindikat kmetov Slovenije, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zadružna zveza Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so pozvali k posodobitvi zakona o kmetijskih zemljiščih. Med drugim si želijo, da bi imeli v primeru prodaje kmetijskih zemljišč slovenski kmetje prednostno pravico do nakupa. "Ali pa država kupi to zemljo, samo da ostane v slovenski lasti," je povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič.

To je po njegovih besedah ključno za preživetje slovenskih kmetov, ki nujno potrebujejo dodatna zemljišča. "Če želimo biti konkurenčni, potrebujemo več zemlje," je dejal. Razumen kompromis je potreben tudi pri dodeljevanju državnih kmetijskih zemljišč v uporabo gospodarskim družbam, še posebej, če so te v tuji lasti. "Nesprejemljivo je, da bo tuji lastnik ožemal slovensko zemljo," je prepričan Zupančič.

Več podpore družinskim kmetijam
"Država bo samostojna le, če bomo imeli zemljo v svoji lasti," je dodal predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Podobno kot Zupančič in Vrisk meni tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki je spomnil, da je v Sloveniji le še nekaj kmetov, ki imajo dovolj zemlje, da lahko od nje tudi živijo.

V sindikatu kmetov si želijo tudi večjo podporo družinskim kmetijam. Izračuni sindikata kažejo, da bi povprečna družinska kmetija morala za zagotovitev plače trem družinskim članom obdelovati vsaj 50 hektarjev kmetijskih zemljišč.

V predlogu nove zemljiške politike v Sloveniji, ki so ga v KGZS-ju izdelali pred dvema letoma, med drugim navajajo, da je treba na novo določiti merila za zakup državnih zemljišč. "Po našem mnenju je smiselno čim prej zaščititi in kontrolirati promet najboljših kmetijskih zemljišč, da ta ne bi prešla v preveliki meri v tujo lastnino," je poudaril Andrej Rebernišek s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.