Jaslice so lahko izdelane iz najrazličnejših materialov. Opremite jih lahko tudi s svetili. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer
Jaslice so lahko izdelane iz najrazličnejših materialov. Opremite jih lahko tudi s svetili. Foto: MMC RTV SLO/Tanja Mojzer

Obiskali smo odprtje razstave različnih upodobitev jaslic, izdelanih po predlogah, ki so bile v zadnjih 20 letih objavljene v reviji TIM (revija za tehniško ustvarjalnost mladih), ki izhaja pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije.

Jaslice - neskončen seznam materialov
Avtor jaslic, Matej Pavlič, znani slovenski modelar, je z izbiro najrazličnejših materialov upodobil svetopisemski dogodek, pri čemer je imel v mislih tudi razlago postopka. Smiselno se mu je namreč zdelo, da javnosti predstavi korake, kako ob nazornih slikah in seznamu materialov izdelati jaslice, ki jih postavimo doma.

"Glavna ideja je nesebično deliti postopek, kako izdelati jaslice, ki so lahko postavljene v vašem domu. Postopki so natančni, primerni za vse družinske člane, tudi otroci lahko pomagajo ob navzočnosti staršev. Razstavljenih jih je 20, od tega so tri makete delo modelarja Saša Orgizka, ki je razstavljene jaslice prav tako objavil v reviji TIM," je ob odprtju povedal modelar Matej Pavlič.

Razstavo si lahko brezplačno ogledate predvidoma do 6. januarja v prostorih KULT3000 na Metelkovi ulici 2/b v Ljubljani.

Betlehem, ovčke, hlev ...
Jaslice kot krščanski simbol božiča predstavljajo umetniško upodobitev ali uprizoritev Jezusovega rojstva. Prvi, ki je dobil zamisel, da bi Jezusovo rojstvo predstavil v takšni obliki in s tem dogodek čim bolj približal ljudem, je bil sv. Frančišek Asiški, ki je leta 1223 v neko votlino v bližini italijanske vasice Greccio postavil jasli, k njim postavil živa oslička in vola ter tam daroval polnočnico. V naslednjih stoletjih se je postavljanje jaslic iz Italije razširilo po vsej Evropi. Na slovenskih tleh so prve jaslice postavili jezuiti leta 1644, in sicer v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Kmalu so jih začeli posnemati še v drugih cerkvah, od koder je navada postavljanja jaslic prešla v plemiške hiše, šele v 18. stoletju tudi v meščanske, v 19. stoletju pa še v kmečke domove.

Ne glede na kraj postavitve sta njihov pomen in namen ostala enaka, ljudska domišljija in krajevne šege pa so dodale nove elemente. Tako je slovenski človek Sveto družino iz borne staje v Betlehemu "prestavil" v hlevček sredi domače pokrajine in s planinami v ozadju, po zaplatah mahu, ki predstavljajo pašnike, pa je razpostavil figure pastirčkov in ovac. Vsemu temu je 5. januarja zvečer dodal še tri kralje s sloni in kamelami, ki se gredo z darili poklonit novorojencu.

Kaj pa žive jaslice?
V več krajih po Sloveniji so se v zadnjih letih razmahnile prave gledališke predstave s svetopisemsko vsebino. V Sloveniji so že tradicionalno na sporedu v Postojnski jami, v soteski Mlačca v Mojstrani, na Ljubljanskem gradu, ljubljanskem živalskem vrtu, v Dobovi, jami Pekel, v Makolah in številnih drugih slovenskih krajih. Veliki ljubitelji jaslic se lahko včlanijo tudi v Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije s sedežem na Brezjah.

Videoprispevek iz oddaje Dobro jutro: